In pričelo se je. Maturantje, dijaki 4. letnikov, smo z dvignjenimi glavami vkorakali v čas mature 2023 s pisanjem eseja pri slovenščini. In kmalu izgubili voljo do življenja. Nadaljevanje besedila je izpoved frustracij in izražanje absolutnega ogorčenja nad tem, česar se je Državni izpitni center (v nadaljevanju: RIC) letos poslužil. Vem, da izpitne pole pripravljajo ustrezne komisije, a dovolite mi luksuz splošnejšega naslavljanja. Maturanti nikakor ne bi radi, da bi se kak konkretni odrasli počutil prizadetega zaradi letošnje mature. Tako da: če niste maturant: veselo branje! Če ste: naj branje na vas deluje katarzično.
Naj pričnemo s splošnimi dejstvi. Letošnji tematski sklop za esej pri slovenščini je bil naslovljen z Ženska na odru sveta, zajemal pa je štiri drame: Sofoklejevo Antigono, Smoletovo Antigono, Grumov Dogodek v mestu Gogi in Ibsenovo Noro (Hišo lutk). Zakaj "ženska na odru sveta", je samorazvidno: vsem trem oz. štirim protagonistkam drame je skupno eno - vse so feministke, želijo si emancipacije in rešiti se represivnega patriarhalnega/malomeščanskega okolja. Njihovo svobodo in samorealizacijo zatirajo neposredno moška roka ali družbeni sistemi. Zveni kar smiselno, ne? Tema se je nam, dijakom, zdela še bolj smiselna tekom priprav čez celo leto. Vsi seminarji na omenjeno temo (za katere RIC ni rekel, da so neustrezni, mimogrede), ki so se jih udeleževali profesorji, priročniki, ki so jih izdajale knjigarne, vse powerpoint predstavitve ipd. so bili zaman (to vemo zdaj), saj so vsi obravnavali karakterne oznake likov, povezovali drame preko različnih motivov, npr. ženska kot nosilka vrednot, nasprotje med videzom in resnico, osvobajanje ženske izpod moške tiranije ipd.
Vse to, ves material, vse ure slovenščine, posvečene obravnavanju teh motivov, vse karakterne primerjave - vse je bilo zaman, ker se je RIC odločil sledeče. Kljub temu da so (skorajda) obljubili, da na razpravljalnem eseju ne bodo vključeni odlomki/replike (ker to se po standardih in zdravi logiki ne spodobi in vsak, ki razume pisanje srednješolskega eseja, razume tudi to, da pri razpravljalnem eseju postaviš tezo in esejsko odgovoriš na vprašanja, pri interpretativnem eseju pa interpretiraš odlomek, ki je podan), so nas gladko z*******, oziroma lepše povedano, imenitno zafrknili, ker je tudi razpravljalni esej vseboval replike, na katere se je bilo treba nanašati. Mnogi od nas (če ne vsi) smo se s tem soočili prvič (ker se to pač ne dela). Ker ta RIC-ova potegavščina seveda ne bi bila dovolj vrhunska, če bi stala sama zase, je sledil še en šok. Naslov razpravljalnega eseja je bil (ne obljubljamo, da ga dobesedno citiramo) Ali je večje zlo živeti v Gogi ali v Tebah?, pri tem pa so mišljene Tebe v Smoletovi Antigoni. Morda se vprašate, kako naj se to poveže z ženskami na odru sveta - in odgovor je sila preprost - ne gre, ker navodila tega niti ne dopuščajo. Tako v trenutku pozabi na vse, kar se tiče primerjave ženskih likov, ki smo jih tekom leta predelali, vse članke o emancipaciji žensk, ki si jih prebral, čim hitreje odmisli - in naredi prostor za premislek, kako didaskalije in dialogi vplivajo na dogajalni prostor. Kako, prosim? Očitno je RIC poneslo nazaj v prejšnje stoletje, v čas avantgarde, in so si le zaželeli nekakšnih radikalnih sprememb na področju šolstva - in to prav na dan naše mature. Morda so si zaželeli nekaj popolnoma avantgardnega, morda celo dekadentnega. Saj verjetno si te spremembe na področju šolstva marsikdo želi, ampak žal, RIC, naj vas razžalostimo, to niso spremembe, ki jih je imela širša javnost v mislih. Dosegli so tudi nekaj, kar se bo verjetno zapisalo v zgodovino, saj se je najbrž v celotni zgodovini slovenske mature prvič zgodilo, da smo dijaki v eseju morali primerjati dogajalni prostor.
Naj nekdo, prosim, razsvetli RIC, da mi nismo testna skupina poskusnih zajčkov v slogu "le kaj se jim zgodi, če naredimo to"
Napovedana tema in izbran naslov, ki naj bi bil znotraj te teme, nista skladna. Ampak to bi še spregledali. Morda. A gre za odnose med ljudmi in nenapisana pravila, da si našega sobivanja na svetu ne bi še bolj oteževali. Prva nefer stvar je bila tako ali tako izbira naslova. Temu je sledila še prekršitev (skorajda) obljubljenega, da se replike v razpravljalnem eseju ne bodo pojavile. Kar je RIC s tem esejem naredil, je bil šolski primer zavajanja ljudi (kar se - presenečenje! - ne dela). Zakaj? Ker se pač ne. Če ti je v interesu namerno zafrkniti skupino ljudi in jim otežiti že tako dovolj stresno obdobje, potem, čestitam, ne vem, kdo tu potrebuje zrelostni izpit: dijaki ali RIC? Kot visoka državna šolska institucija si Državni izpitni center tega ne bi smel privoščiti. Kakšna šola za življenje pa je to nam, dijakom? Obljubiti nekaj in narediti drugo? Dokazati, da matura sploh ni dejanski pokazatelj znanja, temveč je ruska ruleta? Če boš, boš, če ne, pa ti bog pomagaj? Nihče ne prosi, naj bo matura lahka, ali pa zahteva, naj nam gredo v celoti na roko - zahtevamo pa fair play. Matura kot "zrelostni izpit" in RIC bi morala pokazati, da je svet odraslih dostojen svet, kjer se obljube, dogovori in pravila spoštujejo. Vodilo bi moralo biti, da se ne učimo samo za šolo, temveč za življenje. Kaj smo se s tem za življenje naučili, lahko ugibate, a zagotovo nič takšnega, kar je namen mature. Ali pač? O tem, kakšen je svet odraslih?
Ob tem bi še prosili, naj nekdo, prosim, razsvetli RIC, da mi nismo testna skupina poskusnih zajčkov v slogu "le kaj se jim zgodi, če naredimo to", ampak smo bodoči maturanti, ki smo se ne po svoji volji prisiljeni grebsti za ocene, saj odločajo o naši prihodnost in jih krvavo potrebujemo za vpis na fakultete. Kaže, kot da tega še ne vedo, zato naj jih hitro nekdo na to opozori, preden se zgodi še kakšen šok (ker na tej točki se niti ne bi čudili, če bi daljša strukturirana naloga pri matematiki zahtevala opis Pitagorovega življenja, izpitna pola pri zgodovini pa bi preverjala poznavanje zgodovine zgradbe, v kateri domuje RIC).
Kot zaključno misel pa naj dodamo še relevantno, modro in globoko repliko shizofrenika Julija Gapita iz Dogodka v mestu Gogi: "Svinje, svinje, svinje!" RIC, bodite dobri z nami, prosim, da se ne srečamo ponovno naslednje leto. Še dobro pa, da že vemo naslov tematskega sklopa za prihajajoče leto: "Ujeti ali svobodni?" Aja, saj to ni važno. To si samo nekdo izmisli. Držati tega se tako ali tako ni treba. To je pač tako za hec in ne za točke za faks.
Poslanstvo protagonistk, ki smo jih celo leto obravnavali in na maturi pričakovali, širim tudi jaz. Bile so upornice, ki so se zavestno zoperstavile patriarhatu, totalitarnim režimom ter zmanipuliranemu okolju, saj so iskale resnico in terjale pravico.
