Vzemimo za primer incident z gardisti, ko jih je neznan storilec pred prihodom na prizorišče sredine proslave nadiral z izdajalci in grafitiral njihov kombi z nekimi najbrž ne prijaznimi izrazi.
Seveda je bilo to dejanje zblojeno. Kakšen fanatik, omejenec in dezinhibiranec moraš biti, da pripadnike SV - in to celo protokolarno četo - v afektu demonstracij poistovetiš z vlado, proti kateri protestiraš, in si jih vzameš za tarčo?!
Pa vendar: pa kaj potem, če neki anonimni idiot zmerja gardiste? Zakaj se je v nadaljevanju zgodbe treba do tega evidentnega navzkrižja z zdravo pametjo, cvilnodružbeno moralo in državljansko držo tako masovno in vehementno opredeljevati? Trdim, da odzivi na taka dejanja povzročijo več škode in pustijo več posledic kot pa dejanje sámo.
Bistvo problema je v tem, da posvečamo preveč pozornosti in pripisujemo preveč pomena nadležnim malenkostim, ki bi lahko šle mirno mimo nas. Da delamo iz muhe slona.
Prva faza tega nesmiselnega in pretiranega reagiranja je posploševanje.
Ko prvi dušebrižnik odpre usta, da bi se opredelil do tega "zavržnega" ali "zavrženega" dejanja, to ni več samo dejanje anonimnega protestnika v afektu. To postane simbolično dejanje abstraktne družbe ali vsaj dela družbe, ki se spravlja na Slovensko vojsko samo zato, ker ne mara politične avtoritete (na oblasti). Individualni primer anarhizma je ekstrapoliran, potenciran na toliko ljudi, da izpade kot pereč družbeni problem - češ, skrajni čas, da se začnemo nad tem zgražati, sicer bo družba razpadla v plamenih in ruševinah.
Naslednja faza tega fanatičnega obsojanja fanatičnega družbenega prekrška pa je fokusiranje na domnevne (so)krivce.
Krivi ali sokrivi so vsi tisti, ki tega najodločneje ne obsojajo. Tudi če so incident samo spregledali in slučajno nimajo časa, da bi se s tem ukvarjali. Tudi vsako drugo ali drugačno mnenje na to temo - kot recimo to, kar zdaj pišem - je denuncirano kot držanje štange anarhistom. Nič mi ne pomaga, če napišem, da je dejanje anonimnega idiota bilo zblojeno, če v isti sapi tudi ne napišem, da je to širši družbeni problem, nad katerim bi se morali zamisliti, in če tudi ne obsodim konteksta protestov, v katerem se je žalibog to pripetilo.
V že tako napeti situaciji mentalno, moralno neprimerno reagiramo - in se potem čudimo, da napetost iz dneva v dan eskalira