Namesto da bi gradili na temeljih, ki omogočajo razvoj kognitivnih, socialnih in čustvenih veščin, je naša pozornost usmerjena v doseganje ciljev, ki ustrezajo političnim pričakovanjem in razsežnostim nemerljivega.
Kot ravnateljica, mama štirih otrok, znanstvena pedagoginja in svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami na vseh ravneh izobraževalnega sistema vse bolj opažam, da smo kot družba izgubili kompas. Naš vzgojni sistem je vedno bolj oddaljen od temeljnih potreb otrok. Pozabljamo na tisto, kar je ključno za njihov zdrav razvoj in vzgojo v samozavestne, ustvarjalne posameznike – preprosto igro.
V nadaljevanju preberite:
Izobraževalne ustanove že zdaj postajajo prva linija obrambe pred posledicami družbenih sprememb. Prenova vzgojnega sistema bi morala odražati jasne odgovornosti vseh: staršev, izobraževalnih institucij, države in širše skupnosti. Nujno je, da si kot skupnost prizadevamo za trajnostne rešitve, ki vključujejo uravnoteženo podporo tako staršem kot otrokom.
Namesto da bi gradili na temeljih, ki omogočajo razvoj kognitivnih, socialnih in čustvenih veščin, je naša pozornost zdaj usmerjena v doseganje ciljev, ki ustrezajo političnim pričakovanjem in razsežnostim nemerljivega. Kot družba smo začeli delovati tekmovalno in zanemarjamo kvaliteto. Že starodavna modrost nas uči, da če temelji niso stabilni, hiša ne bo dolgo stala. Zato se moramo vprašati, ali bomo še naprej gradili hišico iz kart, ki bo ob prvi večji težavi padla.
V nadaljevanju preberite:
Izobraževalne ustanove že zdaj postajajo prva linija obrambe pred posledicami družbenih sprememb. Prenova vzgojnega sistema bi morala odražati jasne odgovornosti vseh: staršev, izobraževalnih institucij, države in širše skupnosti. Nujno je, da si kot skupnost prizadevamo za trajnostne rešitve, ki vključujejo uravnoteženo podporo tako staršem kot otrokom.
Namesto da bi gradili na temeljih, ki omogočajo razvoj kognitivnih, socialnih in čustvenih veščin, je naša pozornost zdaj usmerjena v doseganje ciljev, ki ustrezajo političnim pričakovanjem in razsežnostim nemerljivega. Kot družba smo začeli delovati tekmovalno in zanemarjamo kvaliteto. Že starodavna modrost nas uči, da če temelji niso stabilni, hiša ne bo dolgo stala. Zato se moramo vprašati, ali bomo še naprej gradili hišico iz kart, ki bo ob prvi večji težavi padla.