Leto je naokrog: kaj smo se naučili, kaj vemo? Četrtega marca smo v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe s koronavirusom. V dneh po prvem potrjenem primeru smo hitro prešli v eksponentno fazo širjenja virusa po skupnosti. Takrat smo imeli na voljo dve poti, virusu prepustiti prosto pot po praktično povsem dovzetni populaciji ali hitro in učinkovito omejiti javno življenje. Soočili smo se z neznanim patogenom, odločili smo se za omejitev javnega življenja. Ta je bila za mnoge izmed nas nekaj povsem novega, še nikoli nismo doživeli česa takega. Izkazalo se je, da skoraj nobena država na svetu ni imela pripravljenega ustreznega načrta za kaj takega in da je potrebno veliko politične drznosti in vizije za ustrezen odziv.
Takrat tudi nismo imeli na voljo veliko podatkov, prav tako nismo imeli pripravljenih epidemioloških modelov, ki bi pomagali razumeti, kaj točno se dogaja. Zaprli smo državo za dobra dva meseca. V prvem valu je nastal tudi Sledilnik, skupnost navdušencev in navdušenk nad podatki in vizualizacijo podatkov, katerih skupna točka je želja pomagati pri razumevanju epidemije in vsega povezanega s covidom-19. K sreči se v prvem valu pri nas ni ponovil scenarij iz severne Italije, bolnišnice so zmogle, umrlo je nekaj ljudi, a število smrti ni značilno odstopalo od povprečja zadnjih nekaj let.
Podatke smo sprva večinoma pridobivali s tiskovnih konferenc in iz medijev ter s pomočjo uporabnikov, poskrbeli smo za prikazovanje in tudi interpretacijo podatkov, ko je bilo to potrebno. Vzporedno s tem smo v interakciji z uporabniki na družbenih omrežjih in preko medijev gradili razumevanje in zaupanje. Kajti zaupanje je eden od ključev do uspešnega obvladovanja epidemije. Zaupanja ni samoumevno in ga ne pridobiš le zaradi funkcije, ki jo opravljaš, ampak temelji na zlatem standardu komuniciranja: bodi hiter, imej točne in celovite informacije, izražaj empatijo, spodbujaj akcijo, izkaži spoštovanje in pokaži transparentnost.
Okužba s koronavirusom lahko vodi v potrebo po bolnišnični oskrbi, a v resnici pri večini poteka v blagi obliki. Paradoksno je, da če bi bil potek pri večjem deležu okuženih težji, bi ukrepi in naši odzivi bili bolj siloviti in bi verjetno širjenje virusa veliko prej globalno zajezili. Če bi bil pa še manj nevaren, verjetno ne bi potrebovali večkratnega zapiranja javnega življenja. Koronavirus je našel ravno srednjo pot - ni dovolj nevaren, a nikakor ni nedolžen -, ker se je širil po praktično povsem dovzetni populaciji, je hitro prišlo do zapolnitve bolnišničnih postelj in ogrozilo standard zdravniške oskrbe za vse. Na žalost so se v drugem valu visoko nad povprečje povzpele tudi številke, ki niso in nikoli ne bodo zgolj številke: mrtvi, katerih življenja so se končala predčasno. Jeseni se nam ni uspelo več pretvarjati, da virus ni tako nevaren, kot se nam je zdelo med poletjem, da se je spremenil, ali pa, da epidemijo res uspešno obvladujemo. Eksponentna funkcija, ki je nismo zamejili, je terjala svoj dolg.
Čeprav o virusu ne vemo vsega, pa zdaj še bolj vemo, kako pomembni so podatki in interpretacija teh za grajenje zaupanja javnosti - v ukrepe in v našo sposobnost, da to krizo obvladamo v dobro vseh. Poleg tega vemo, ravno zaradi podatkov, kje se virus najbolj širi; to so zaprti in slabo prezračeni prostori, kjer se v gneči zadržujemo dalj časa. Po drugi strani je druženje na svežem zraku veliko manj tvegana aktivnost, še posebno, če pri tem ohranjamo razdaljo in nismo na zavetrnih krajih, kjer ni kroženja zraka. Naučili smo se tudi, žal ne s pomočjo slovenskih podatkov, da širjenje virusa lahko opišemo kot zelo neenakomerno. Znan je pojav superširjenja, kjer le del okuženih naprej okuži druge, večina okuženih pa ne okuži nobenega novega gostitelja. Neprecenljivo bi bilo, če bi lahko na slovenskih podatkih opisali kakšen primer ali več primerov superširjenja, ki bi ga epidemiološka služba opisala seveda s primernim anonimiziranjem oseb udeleženih na dogodkih.
Na Sledilniku prikazujemo vse podatke, ki so nam dostopni, a ti še vedno ostanejo le številke, ki jih, ko so združene, opisujemo kot valove. V resnici gre bolj za mrežo ločenih izbruhov, ki so v marsikateri regiji in občini povzročili pravi požar. Še posebno veliki požari so na žalost nastajali med najranljivejšimi znotraj socialnovarstvenih zavodov.
Vsa ta opažanja bi lahko opisali s podrobnimi podatki, shemami in prikazi. S tem bi marsikomu omogočili boljše razumevanje, kateri ukrepi so potrebni in učinkoviti, da se zavarujemo pred nevarnostjo. Vsak zase in vsi skupaj. A če bi imeli podatke in interpretacijo le-teh, bi lahko tudi hitro ugotovili, da je bil marsikateri ukrep z vidika omejevanja širjenja virusa nesmiseln.
Zdaj so pred nami nove različice koronavirusa, v besedah britanskega epidemiologa Adama Kucharskega "smo pred pandemijo znotraj pandemije". A imamo tudi veliko več znanja o virusu in tudi vedno več raziskav novih različic. Britanska različica, ki je vedno bolj prisotna pri nas, je na primer že doletela Združeno kraljestvo, Irsko in Portugalsko. A so jo v vseh treh državah z zaprtjem javnega življenja in manjšo mobilnostjo na delovna mesta zaustavili.
Znanstvena skupnost je z bliskovitim razvojem cepiva svojo nalogo opravila odlično, zdaj je pomembno zgraditi zaupanje ljudi v cepivo
Pomemben podatek za zaustavljanje širjenja virusa so podatki o mobilnosti, ki jih na Sledilniku redno spremljamo preko portala Our World in Data. Ti podatki jasno pokažejo, kako pomembno je zmanjšati mobilnost prebivalcev, ko pride do prehitrega širjenja virusa.
A mobilnost niso le obiski in prostočasne aktivnosti, pomembno je tudi zmanjšati delovno mobilnost. V času epidemije je nujno spodbujati delo od doma. Seveda to ni idealno, ni prijetno, ko stanovanje postane prostor, kjer preživljamo prosti čas, a je hkrati tudi prostor za delo. A o dobrih praksah in načinih dela od doma bi morali izobraževati tako delodajalce kot zaposlene.
Že od začetka smo tudi vedeli, da lahko le novo cepivo globalno prinese trajno rešitev. Znanstvena skupnost je z bliskovitim razvojem cepiva svojo nalogo opravila odlično, zdaj je pomembno zgraditi zaupanje ljudi v cepivo. Upamo, da smo v zadnjem letu spoznali, da so kvalitetni in dostopni podatki eden od stebrov zaupanja. Zdaj imamo novo možnost, da se kot država izkažemo s podrobnimi podatki o cepljenju, o morebitnih stranskih učinkih, ki se lahko pojavljajo, o tem, kako učinkovito je pravzaprav široko cepljenje populacije. Vse to lahko prikažemo in preučimo le s podrobnimi podatki, ki so javno dostopni vsem.
Svoje delo opravljamo z veseljem, saj vemo, da je nujno in potrebno. A želimo si, da bi to spoznali tudi odločevalci - prostovoljni projekti s pogonom na dobro voljo ne morejo v nedogled nadomeščati pomanjkljivosti podatkovne obdelave in komuniciranja v javnih sistemih in institucijah. Za učinkovito reševanje te krize - in vseh prihodnjih - potrebujemo več odločnosti, drznosti in agilnosti pri iskanju rešitev tudi zunaj ustaljenih sistemov. Zato ponovno pozivamo odgovorna ministrstva, institucije in organe, da začnejo podatke, ki jih že zbirajo, sporočati vsem nam ažurno, transparentno ter v strojno berljivi obliki. Zato, da bomo čim prej varni; vsak posameznik in vsi skupaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
