(POGLED) Sumljiva vozila tujih registracij

"V zvezi pojava sumljivih vozilih vas obveščamo, da se v zadnjem obdobju v dosti primerih na kraju kaznivih dejanj pojavljajo vozila s tujimi registrskimi tablicami (Hrvaška, Madžarska, Romunija ...)." Ta dobesedni citat, z vsemi brutalnimi pravopisnimi napakami vred, je vzet iz decembrskega glasila mariborske Mestne četrti Tabor. Tiste velike, dobro organizirane, ki ima največjo, najbolje opremljeno Gasilsko brigado Maribor, pa veliko policijsko postajo zraven. In je med drugim noro privlačen kraj za male ljubitelje gasilca Sama, za množične oboževalce gasilskih in policijskih vozil. Celo tiste cevi, po katerih se spuščajo gasilci v filmih, so tukaj. Otroke smo vodili na ta kraj in jih še vodijo kot v Gardaland. Seveda ob redkih dnevih odprtih vrat, ko niso na življenjsko pomembnih misijah.

Ampak ta idilična podoba varuhov naših življenj, javnega reda in miru ima tudi svojo temnejšo plat. Sodeč po obvestilu policije v četrtnem glasilu, ki so ga te praznične dni metali v poštne predale, se podoba prijaznih varuhov nekoliko skali. V tistem na videz nedolžnem policijskem obvestilu o tujih registracijah, ki se pojavljajo pri nas, v naši urejeni, varni mestni četrti, je skoncentriranih preveč nevarnih stereotipov in sovražnosti.

Kriminaliteta nima nobene zveze z nacionalno pripadnostjo, zato opozarjati na tuje registracije in tako svariti občane pred grozečim kriminalom na njihovem domačem ozemlju je res absurd brez primere. Ne zavedamo se, kako kratka je pot od takega označevanja "nevarne" nacionalnosti do nasilja. Od državne institucije res ne moremo tolerirati podpihovanja nacionalne, rasne nestrpnosti in ksenofobije. Državna ustanova, kakršna je policija, si tega res ne more, ne sme privoščiti. In kaj to pomeni v praksi? Iz osebne izkušnje to, da sorodniki, ki živijo v tujini in imajo po mnenju lokalne policije domnevno inkriminirane registracije - romunske, hrvaške, madžarske -, doživljajo pogosto nasilje nad osebno lastnino. Tako se dogaja, da se naši najbližji ne upajo s svojimi vozili več pojaviti pred bloki tiste četrti, ker tvegajo skoraj zagotovo hudo poškodovanje svoje lastnine. Dogaja se vsako leto znova. Tako imamo namesto svetovljanske širine in tolerantnosti, ki bi jo morali vzbujati pri sokrajanih, policijsko podpihovane varuhe našega, ki kot kake vaške straže prežijo na tuje registracije in se znašajo nad tujo lastnino.

Čeprav bi morala biti tudi kriminaliteta odvezana od rasne in nacionalne nestrpnosti, se vendar prepogosto dogaja, da označujemo narodnost tistih, ki zagrešijo kriminalno dejanje. Tako v medijih pogosto beremo o "Romih, ki so zasegli avtomobil" ali "Bosancih, ki so oropali starejšo Mariborčanko" ali o "romunskih beračih na mariborskih ulicah", o "ukrajinskih prijateljicah noči", ne pišemo pa o "Slovencu, ki je zlorabil Slovenko ali ukradel avtomobil". Zanimivo, da pri oznakah s pozitivno konotacijo te navezave z nacionalno pripadnostjo praviloma ni.

Kaj torej pomeni, kadar nas policija svari pred "sumljivimi vozili in registracijami" v naši soseščini? Pomeni, da so vsa vozila s temi registracijami, ki se pojavijo na tem teritoriju, ogrožena. Kaj pa, ko pridejo med prazniki k nam na obisk nič hudega sluteči sorodniki s tujimi registracijami? Ponižujemo in ogrožamo jih. Če je samozaščitniško ravnanje vezano na nacionalnost, smo z državljansko vzgojo in tolerantnostjo res na psu. In če je nestrpnost podpihovana z državnih institucij, potem se pač ne gre čuditi izgredom in nizkim strastem, ki se z družabnih forumov selijo v mestne četrti in na cesto.

"V primeru, ko opazite sumljiva vozila in neznance, ki so ogledujejo stanovanjske hiše in druge objekte, oziroma menite, da gre za osebe, ki bi se lahko pripravljale na izvrševanje sumljivih dejanj, o tem takoj obvestite na številko 113," piše med drugim v tistem policijskem obvestilu o "povečanem številu vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše". Nikjer pa nič o naših bližnjih, ki so raztepeni po svetu kot posledica bega možganov ali s trebuhom za kruhom in s tujimi registracijami na svojih vozilih pridejo vsaj enkrat na leto obiskat svoje v domovini.

A tako daleč ali blizu našim četrtnim varuhom reda očitno ne seže. Ker vsi so sumljivi, ki so nenaši. Poznamo to visoko šolo razlikovanja in netolerance danes. Seveda mnogi vzamejo stvari v svoje roke in proti sovražnim elementom, "grozečim vlomilcem tujih registracij", ukrepajo nemudoma na kraju samem, ne da bi se predtem igrali detektive in ocenjevali potencialno nevarnost tujega elementa, kot od njih pričakujejo imetniki številke 113. Ker kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi - v podobi tujcev, Hrvatov, Romunov, Madžarov. Sami nevarni narodi!

Pouk te male mestne štorije bi bil lahko vsaj to, da ne sumničimo vsevprek, ampak raje pomislimo najprej na vse dobre stvari, na človeške bližine ob praznikih, na to, da vsaka tuja registracija ne pomeni vlomilca ali goljufa tuje narodnosti. Morda bi tudi varuhi reda potrebovali že med svojim tacenskim šolanjem več pouka o tolerantnosti, predvsem pa se je treba že končno odlepiti od negativizma, etiketiranja in stereotipizacij. Da bomo svoje otroke in vnuke z veseljem vodili ob dnevu odprtih vrat na ogled policijskih in gasilskih vozil, četudi se bodo pripeljali s "sumljivimi" vozili s tujimi registracijami.