Ameriški kulturni antropolog Marshall Sahlins je leta 1993 v članku Goodbye to Tristes Tropes: Ethnography in the Context of Modern World History v reviji Journal of Modern History zapisal:
"Kulturo - besedo sámo ali kak enakovredni lokalni izraz - imajo vsi na jeziku. Tibetanci in Havajci, Ojibve, Kvakiutli in Eskimi, kozaki in Mongoli, avstralski staroselci, Balijci, Kašmirci in Maori na Novi Zelandiji - vsi ugotavljajo, da imajo 'kulturo'. Stoletja dolgo tega niso opazili."
No, skoraj trideset let pozneje so tudi slovenski analitiki in komentatorji razmer v Afganistanu opazili, da imajo Afganistanci "kulturo". Odkritje, da imajo Afganistanci "kulturo", je vrle komentatorje in komentatorke v zadnjem času obsedlo. Karkoli že s "kulturo" mislijo. Z njo namreč razlagajo zgodovinski fiasko Združenih držav Amerike in Zahoda v Afganistanu.
Dobljene izgubljene vojne
Ko sem delala na Hawai'i Pacific University, me je pretreslo, ko sem v knjigah in učbenikih videla, da Američani svoje vojaške posege v tujini brez izjeme razglašajo za dobljene vojne. ZDA so vedno in povsod zmagale. Vedno jim je uspelo. Vedno jim je uspelo v zaostale, nesvobodne in nedemokratične dežele prinesti razvoj, svobodo in demokracijo. Oziroma Razvoj, Svobodo in Demokracijo. Z velikimi začetnicami. Kajti ZDA so v očeh Američanov dom Razvoja, Demokracije in Svobode. V političnopropagandne namene plačujejo tuje migrante za to, da na TV ameriški javnosti razlagajo, da so zdaj, ko živijo v ZDA, doživeli Svobodo. In Demokracijo. In da sodelujejo v Razvoju.
Povedno je, da se precejšen del zahodnega družboslovja in humanistike strinja, da je Zahod - če ne že ZDA kot take - dom Svobode, Demokracije in Razvoja. In da imajo države Svobodo, Demokracijo in Razvoj samo, če prevzamejo ekonomske, politične, pravne, administrativne, kulturne in druge rešitve Zahoda.
Pri tem seveda zavzeto sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Tudi tako, da prikrajajo rezultate svojih raziskav, da bi lahko sodelovali v Zahodu všečnem ideološkem diskurzu.
Tudi precejšen del slovenskih novinarjev ni izjema. Tudi oni brez zadržkov sodelujejo v enačenju Razvoja, Svobode in Demokracije z Zahodom.
Pritisk vesternizacije
V tem duhu je v preteklosti potekalo tudi njihovo analiziranje in komentiranje dogajanj v Afganistanu. ZDA kot okupatorja so prikazovali kot tiste, ki so v Afganistan prinesle Svobodo, Demokracijo in Razvoj. Kar je v Afganistanu delal Nato, so komentirali ne kot okupacijo, ampak kot pomoč pri razvoju Demokracije, Svobode in Razvoja.
Ob prihodu Zahoda v neevropske družbe se je pogosto dogajalo, da so se nativci zoperstavili prihodu Zahodnjakov in pritisku vesternizacije
Ko se je Trump lani odločil za umik iz Afganistana, Biden pa je letos to izpeljal, smo poslušali komentarje in mnenja, da v Afganistanu to ne bo spremenilo nič. Država da ima dovolj vojaške moči, da se bo uspešno uprla talibanom. Toda zdaj, ko so talibani prevzeli popolno oblast v deželi, o moči države in njene vojske ni ne duha ne sluha.
Kaj se je zgodilo, je jasno: talibani imajo očitno večinsko podporo Afganistancev. To pa zato, ker je bil Zahod zanje okupator. Tako ZDA vidijo tudi na Havajih. Zato so Afganistanci in Afganistanke ravnali po pričakovanem obrazcu: boljša je katerakoli domača oblast kot tuji okupator.
Kaj se je zgodilo, je jasno: talibani imajo očitno večinsko podporo Afganistancev. To pa zato, ker je bil Zahod zanje okupator
Z antropološkega vidika je to, kar se dogaja v Afganistanu, nekaj, kar antropologi poznamo tudi iz drugih primerov. Ob prihodu Zahoda v neevropske družbe se je pogosto dogajalo, da so se nativci zoperstavili prihodu Zahodnjakov in pritisku vesternizacije, ki so jo ti prinesli s seboj, z izumom lastne tradicije, lastne "kulture". Pojavljala so se tudi tradicionalistična gibanja, ki se pogosto predstavljajo kot etnična ali nacionalistična gibanja. Talibani so tak primer.
Sramotna zamenjava
In če pustimo ob strani talibane in se vrnemo k slovenskim komentatorjem razmer v Afganistanu: njihova sramotna zamenjava strani - da so prej zagovarjali utemeljenost prisotnosti ZDA in Nata v Afganistanu, zdaj pa zagovarjajo pravilnost umika iz države - je zamenjava strani v resnici samo na videz. Za tem videzom namreč stojijo na isti poziciji. Ki se ji reče glorifikacija zahodne Demokracije, Svobode in Razvoja. Branili so jih prej. In branijo jih zdaj. Zdaj pač po tej logiki: v Afganistanu obstajajo prevelike kulturne razlike za to, da bi zahodna Demokracija, Svoboda in Razvoj tam sploh lahko bili možni. Nekdo je celo slaboumno zapisal, da Zahod pač ne more rešiti vseh. Torej tudi ne Afganistana.
Dokler tem komentatorjem in strokovnjakom ne bo jasno, da zahodna svoboda, demokracija in razvoj niso Svoboda, Demokracija in Razvoj ter da je njihovo videnje kot Svobode, Demokracije in Razvoja v resnici dokazano napačna evolucionistična logika 19. stoletja, tako dolgo od njih ni mogoče pričakovati, da bodo razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu in v drugih neevropskih družbah. In tako dolgo njihovi komentarji in analize niso nič drugega kot poceni proameriška in prozahodna politična propaganda.
* Kolumna je bila najprej objavljena v Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
