Priznam, da sem bila nemalo presenečena, da se je novinarka Večera gospa Petra Vidali razpisala o imenovanju direktorja (moško obliko uporabljam za vse spole) Muzeja narodne osvoboditve Maribor dan pred sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor, ko naj bi člani tega organa potrjevali novo vodstvo muzeja. Žal takšnega zanimanja za to hišo nisem zasledila ob odmevnih dogodkih, ki jih zaposleni redno pripravljajo.
Moje pisanje je objavljeno po seji mestnega sveta, ko je bilo o vodstvu muzeja odločeno, a naj mi bo dovoljeno izpostaviti nekatere zapise novinarke, ki so po moji presoji nekorektni in pristranski, čeprav med vrsticami takšne stvari očita posameznim "akterjem" iz te zgodbe. Postopek izbire direktorja poteka na način, kot ga je opisala novinarka. Svet zavoda na poziv ustanovitelja, v tem primeru Mestne občine Maribor, na podlagi vizije razvoja zavoda in strokovnih referenc oblikuje mnenje o kandidatih in predlaga v imenovanje najprimernejšega po mnenju članov nadzornega organa. Baje naj bi bilo to zgolj teoretično. Člani sveta zavoda Muzeja narodne osvoboditve smo izbor predlaganega kandidata opravili na takšen način tudi praktično. Skrbno in odgovorno smo pregledali prispele vloge, programe kandidatov, jih povabili na razgovor in se po posvetu odločili, koga podpremo. To smo tudi utemeljili. Naloga ni bila preprosta, saj so vsi trije kandidati strokovnjaki na svojem področju, naši stanovski kolegi, s katerimi pogosto sodelujemo. Vsled tega je bila odločitev toliko težja in odgovornejša. Nesprejemljivo se mi zdi, da novinarka omalovažujoče komentira sestavo sveta zavoda in diskreditira poklice posameznih članov ter jim med vrsticami odreka kompetence, saj naj ne bi bili sposobni ustrezno odločati o tako pomembni nalogi, kot je podaja mnenja o direktorju. Člane sveta zavoda želi prikazati kot iz "vseh vetrov" nabrano ekipo, ki ne ve, kaj dela, in si je zato dovolila podati pozitivno mnenje kandidatu, doktorju zgodovinskih znanosti, ki ima "impresiven opus za mladega strokovnjaka". Očitno po novinarkini oceni vsekakor premalo, da bi lahko zasedel to odgovorno delovno mesto, čeprav Vidalijeva ne pozna poslovnega in strokovnega programa, ki ga je dr. Antoličič pripravil in predstavil na seji sveta zavoda.
Verjamem, da je Muzej narodne osvoboditve Maribor dobil dobrega direktorja, ki bo ta javni zavod uspešno vodil prihodnji mandat
Vsekakor s tem, ko smo v svetu zavoda podali pozitivno mnenje enemu od kandidatov, strokovnosti in ustreznih kompetenc nismo odrekli preostalima kandidatkama. Tako dr. Ferleževa kot v. d. direktorja Tripkovičeva sta pripravili izjemno kvalitetna in zanimiva programa. Člani sveta zavoda smo se le na osnovi predstavljenega odločili, da podpremo njunega kolega. In zato je neprimerno sugeriranje, koga bi morali izbrati. Izjemno cenim in spoštujem kolegico dr. Ferleževo in njeno strokovno delo, ki ga je (in upam, da ga še bo) opravila tudi v "dobro mesta Maribor". Jerneja, hvala! Hkrati se opravičujem za novinarkine besede na račun kompetenc v. d. direktorja Tripkovičeve, ko zapiše, da njene "reference segajo le do sten muzeja".
Novinarka očitno tudi ve, da bi dr. Ferleževe bilo škoda za direktorico (to so ji verjetno povedali ptički, ki domujejo blizu muzeja), ker bi morala opravljati "hišniška" dela, in se sprašuje, ali za to ne bo škoda dr. Antoličiča. Sicer še nisem zasledila, da bi bilo takšno opravilo zapisano v opisu del in nalog direktorja Muzeja narodne osvoboditve, je pa zapisano, da je direktor tako strokovni kot poslovni vodja muzeja in mora znati uravnotežiti obe vrsti opravil. Kako posamezni strokovnjak/direktor to izpelje, je stvar programa muzeja, njegove presoje, trenutne situacije, potreb in zahtev okolice, ustanovitelja in še bi lahko naštevali.
Novinarka tudi zapiše, da bi morali za kandidatko, "za katero vsi verjamemo, da bi bila prava", pocukati za rokav prave ljudi v mestni politiki in jim kandidatko sugerirati. Ja, morda so nekateri tega navajeni, drugi pa (naivno?) verjamemo, da je v tej naši deželici Šentflorjanski ostalo nekaj spodobnosti, zdrave presoje in zaupanja v primerno strokovno presojo tistih, ki jih je ustanovitelj strokovne organizacije imenoval, da pripravijo mnenje.
Verjamem, da je Muzej narodne osvoboditve Maribor dobil dobrega direktorja, ki bo ta javni zavod uspešno vodil prihodnji mandat in nadaljeval s programom, ki ga dela prepoznavnega znotraj in zunaj naših meja. Še bolj pa verjamem, da bodo dr. Ferleževa, dr. Antoličič in v. d. direktorja Tripkovičeva ne glede na razplet tega gordijskega vozla ostali kolegi, ki bodo uspešno kot doslej delali skupaj, za dobro muzeja in naše skupnosti. Morda celo uspe, da ustanovitelj v muzeju odpre kakšno novo delovno mesto, ki bi ga nujno potrebovali, in katerega od kandidatov v tej "zgodbi" zaposli v tej instituciji - to bi zgolj povečalo potencial muzeja in njegovo strokovno prepoznavnost. Upam, da bo novinarka Vidalijeva tudi na to temo napisala kakšen članek.
In da bo novinarka vedela, kdo je trenutna predsednica sveta zavoda Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ker tega ni našla na Googlu, jo lepo pozdravljam.