Prilagajanje na spremembe je skrivnost za uspeh v evropski prometni revoluciji

Prihod letal, ki so pred nekaj dnevi natovorjena s cepivi letela čez Atlantik, se je zdel kot nov začetek. Nov dan je prinesel tudi večje zaupanje na trgu in občutek optimizma.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Evropska agencija za varnost v letalstvu je letos izdala certifikat slovenskemu podjetju Pipistrel za prvo popolnoma električno letalo na svetu Velis Electro.
Arhiv Večera

Za nami so temačni spomladanski časi, ko so se iz italijanske Lombardije, ki je bila takrat žarišče koronavirusa na naši celini, vile kolone tovornjakov, ki so prevažali komplete za testiranje, kamorkoli so bili potrebni. Potrebni pa so bili marsikje, praktično povsod po Evropi. Ti tovornjaki so bili rešilna bilka za zdravstveni sistem, saj so mu pomagali pri spopadanju z novo resničnostjo. Medtem so kljub mednarodnim omejitvam potovanj, ki so se spreminjale skoraj vsakodnevno, ladje še naprej pristajale v evropskih pristaniščih. Dobavljale so sestavne dele in surovine, ki so jih evropske tovarne potrebovale za nemoteno delovanje proizvodnih linij.{api_embed_photo_L30}613420{/api_embed_photo_L30}

Takih primerov je še nešteto, skupno pa jim je, da dokazujejo, da je promet temelj našega gospodarstva in krepi naš enotni trg.

Čeprav je prihod omenjenih letal v nas vzbudil upanje, pa se moramo zavedati, da so ta del industrije, ki še ni povsem uzrla luči na koncu predora.

Zdaj, 9. decembra, smo začeli izvajati strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, s katero smo postavili temelje za korenite reforme našega prometnega sistema. Mnogi se morda sprašujejo, ali je ta čas pravi trenutek za to.

Dejstvo je, da krize pogosto vplivajo na spremembe, najprej tako, da razkrijejo pomanjkljivosti sistema. Spomnimo se nekoliko ciničnih besed Winstona Churchilla: "Nikoli ne zapravi dobre krize."

Sedanji postopek obnove moramo dojemati kot priložnost za spremembo. Spremembo, ki evropski industriji v vseh vrednostnih verigah ponuja možnosti za posodobitev, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, razvoj novih proizvodov in storitev ter vodilni položaj v svetu. Načrt okrevanja EU za Evropo vključuje sveženj spodbud v višini 1800 milijard evrov v podporo tej obnovi, do finančnih sredstev pa bo upravičen tudi prometni sektor. Različna financiranja bodo prednostno usmerjena v projekte, namenjene krepitvi socialne, okoljske in gospodarske dodane vrednosti ter dodane vrednosti EU.{api_embed_photo_R30}613416{/api_embed_photo_R30}

Vendar ima Evropa že vodilno vlogo na področju nekaterih prometnih tehnologij.

Letalska industrija po vsem svetu si prizadeva za večjo učinkovitost in z inovativnim sistemom upravljanja zračnega prometa bi se zmanjšali tako stroški kot emisije. Evropa je vodilna pri digitalizaciji upravljanja zračnega prometa, prvo je digitalni kontrolni stolp uporabilo letališče v Ornskoldsviku na severu Švedske. Virtualni kontrolni centri nimajo značilnega arhitekturnega sloga letaliških stolpov, vendar uporabljajo prvovrstne tehnologije. Kamere visoke ločljivosti, nameščene na letaliških površinah, skupaj s senzorji in grafičnimi sloji kontrolorjem v praksi ustvarjajo sliko letaliških površin, kakor bi jo videli skozi okno, pri čemer na primer prikažejo prisotnost jat ptic. Ta tehnologija ponuja možno rešitev za manjša in regionalna letališča, ki so danes še posebej ranljiva, saj morajo izvajati kontrolo zračnega prometa, čeprav ga skoraj ni.

V naši strategiji je določen cilj zmanjšanja emisij iz prometa za 90 odstotkov do leta 2050. Vendar je trg te navidezne omejitve že spremenil v priložnosti. Airbus je septembra razkril tri koncepte prvih brezemisijskih komercialnih letal na svetu (ZEROe) in načrtuje, da bo vsaj eden do leta 2035 pripravljen za uporabo.

Evropska agencija za varnost v letalstvu je letos izdala certifikat slovenskemu podjetju Pipistrel za prvo popolnoma električno letalo na svetu Velis Electro. Dvosedno letalo, ki je namenjeno predvsem usposabljanju pilotov, je prelomno v smislu tehnoloških inovacij in utira pot prihodnji mobilnosti, kjer bosta okoljska trajnost in nizke emisije odločilna dejavnika.

Ker naj bi leta 2035 vzletelo 14,4 milijona letal, ZEROe in virtualno upravljanje zračnega prometa - če omenimo le dva primera evropskega razvoja v letalskem sektorju - pomenita ne le ambicijo, temveč nujo.

Cilje glede trajnostnosti in digitalnega napredka nam bo prav tako pomagala izpolnjevati še ena novost, ki odraža konkurenčnost našega prevoznega sistema. To je belgijsko testiranje uporabe barže brez posadke leta 2019, ko je prevozniška skupina De Cloedt na kanalski poti Diksmuide-Ostend usmerjala plovilo brez posadke iz kontrolnega centra.

V prihodnjem prometnem sistemu imajo vlogo vsi, od proizvajalcev ladij in letal, izdelovalcev alternativnih goriv in pristanišč do navdušencev nad umetno inteligenco. Svojo vlogo pa bodo imeli tudi vsi načini prevoza, saj so vsi bistveni za evropsko povezljivost ter ohranjanje evropskega enotnega trga in dobavnih verig. Kot pa je jasno navedeno v strategiji, je treba posodobiti flote in vozne parke vseh načinov prevoza.

Podprli bomo njihovo obnovo in tako pomagali ohraniti uspešen proizvodni ekosistem na področjih, kjer ima Evropa strateško tehnološko prednost, kot so letalska, železniška in ladijska industrija. To bo povečalo možnosti za vzpostavitev ustreznih proizvodnih zmogljivosti in dobavnih vrednostnih verig v evropski predelovalni industriji ter ohranilo naš vodilni tehnološki položaj.

Charles Darwin je dejal: "Ne preživi najmočnejša vrsta niti najbolj inteligentna: preživi tista, ki se najbolje prilagaja spremembam." In to pravzaprav velja tudi za podjetja. Za spremembo zmagovalne formule je potreben pogum, ki pa ga morajo evropska podjetja pokazati, saj se povpraševanje in tehnologija spreminjata. Če jim bo to uspelo, jih bo večina našla svoje mesto v prihodnjem trajnostnem in pametnem prometnem sistemu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta