V zadnjih tednih se veliko govori in piše, da po slovenskih šolah primanjkuje učiteljev/učiteljic in da pogodbeno zaposlujejo celo upokojene. Zadnji prispevek na MMC me je prav presenetil: Kljub pomanjkanju zaposlenih v šolstvu na zavodu za zaposlovanje opažajo, da se med poletnimi počitnicami k njim prijavi več sto šolnikov. Septembra se iz evidenc odjavijo in delodajalec jih nato znova zaposli za določen čas do naslednjega poletja. Ali to kaže na manipulacijo pri vodenju šol (prihranek stroška plače med počitnicami) ali na nepravilno in nestrokovno sistemsko napako Ministrstva za šolstvo, ki ne zna urediti zaposlovanja na slovenskih šolah? Potrebno bo poiskati odgovore.
Od urejanja plačnih razmerij v šolstvu smo v zadnjem obdobju prešli v fazo, da na šolah ne bomo več imeli strokovno usposobljenih učiteljev (v nadaljevanju za oba spola). Pa ne zgolj zaradi tega, ker mladih ne veseli več ta poklic kot v preteklosti, temveč ker se morajo iz leta v leto boriti za svoje delovno mesto. Pogodbeno zaposlovanje mladimi ne prinaša možnosti za ustvarjanje samostojnega življenja (redno plačilo za delo, na osnovi katerega lahko postanejo kreditno sposobni), zato iščejo zaposlitve v drugih branžah (četudi niso strokovno usposobljeni), ker jim te (očitno) ponudijo zaposlitev na nedoločen čas.
Vodstva šol imajo pri tem "škarje in platno" v rokah, kot radi rečemo. Manko kadra zapolnjujejo z vsakoletnimi pogodbami za določen čas, čeprav verjamem, da vedo, da lahko posameznega učitelja zaposliš zgolj za eno leto, v nadaljevanju pa ga za enako delo moraš zaposliti za nedoločen čas. Tega so jih učili v Šoli za ravnatelje, to zahteva zakon. V kolikor temu ni tako, zakonodajo kršijo in so primerni za inšpekcije. Nekorektno in nepošteno do t. i. "pogodbenikov" je, da jih zaposlijo od septembra do konca junija, nato pa mladi dva meseca brez prihodkov lahko razmišljajo, kako in kaj bodo počeli z novim šolskim letom. Eni podležejo tem nekorektnostim, drugi se odločijo za odhod na druga delovna mesta.
Primer zaposlovanja za določen čas: učitelja zaposlijo septembra za določen čas do konca junija, nato pa ga ponovno zaposlijo septembra za določen čas. Da ne bi kršili zakona, mu dodajo ali odvzamejo kakšno obveznost in s tem so pred zakonom čisti. Zaposleni pa nima možnosti pritožbe. Ostaja mu le, da sprejme ali pa odide. In kot kaže, je slednjih vedno več.
Ob izbiri kandidatov za delovna mesta pa prihaja tudi do nepravilnosti. Mednje zagotovo sodijo pristranskost pri izbiri kandidata, pomanjkanje transparentnosti in, kot sem že navedel, zaposlovanje za določen čas. Nepravične so tudi razmere na delovnem mestu učiteljev, ki so zaposleni za določen čas. To pogosto vodi v negotov položaj in do tega, da so pripravljeni sprejeti manj ugodne pogoje dela ali pa so izpostavljeni pritiskom. To ustvarja neenake pogoje med učitelji, kar vpliva na njihov občutek varnosti in vpliva kakovost njihovega dela. Verjetno je delno tudi zaradi vsega navedenega v mnogih krajih nemogoče dobiti oziroma na novo zaposliti določene profile učiteljev.
In zakaj prihaja do vsega tega?
Na prvo mesto vsekakor lahko damo pomanjkanje učinkovitega nadzora nad zaposlovanjem v šolah ter omejene možnosti pritožb za učitelje, ki menijo, da so bili nepravično obravnavani. V mnogih primerih učitelji ne vedo, kam se obrniti ali kako zaščititi svoje pravice. Čeprav je sindikat njihova tako imenovana prva pomoč, se z njihove strani veliko krat več govori, kot naredi. Tako so pogodbeniki prepuščeni sami sebi in le redki si ob prekinitvi delovnega razmerja za določen čas lahko "privoščijo" pravno pomoč. Morda je vredno omeniti, da mora to, v kolikor so člani šolskega sindikata, zagotoviti slednji.
Vse navedeno torej zahteva izboljšanje nadzora, večjo transparentnost in poštenost v postopkih zaposlovanja ter boljšo pravno zaščito učiteljev. Samo tako lahko zagotovimo, da bodo učitelji izbrani na podlagi svojih kvalifikacij in bodo imeli enake pogoje za delo ter poklicno rast. In da bodo ostali v šolskem sistemu, ki postaja po strokovni plati vedno bolj podhranjen.
Če zaključim. Prihaja do menjave generacij med šolniki, kar bo še dodatno otežilo celoten vzgojno-izobraževalni proces. Nujno je razmišljati o kakovostnem delu s študenti na pedagoških in filozofskih fakultetah. Kolegom na teh apeliram, naj jim dajo čim več strokovnega znanja, praktičnega usposabljanja in volje do tega čudovitega poklica. Potem se v svoji poklicni karieri ne bodo "pehali" samo za plačilom, temveč bodo srčno opravljali svoj poklic, hkrati pa bodo z dobrim delom pridobivali tudi na priljubljenosti, tako med učenci, starši kot tudi v družbi.