Sposoditi si je lahko, težko je sposojeno vračati. Ko si sposojaš, je dobro vedeti tudi že, od česa boš sposojeno vračal. Prav ta velja misliti, kje je kljub krizi rdeča črta, ki je ni mogoče prestopiti, saj je ob vračanju sposojenega treba tudi živeti. Za žepe sedanjih in prihodnjih davkoplačevalcev bi bilo zelo koristno, da na ta pravila, ki veljajo za gospodinjstva, kljub izrednim razmeram, ki so posledica epidemije novega koronavirusa, ob sprejemanju rebalansa državnega proračuna za letošnje leto skrbniki državnih financ in pripravljavci ekonomskih politik ne bi povsem pozabili. Enako velja tudi za proračuna za leti 2021 in 2022, ki ju mora vlada kmalu poslati v obravnavo in sprejetje v državni zbor.
Mednarodne in domače organizacije res ves čas objavljajo nove ocene in napovedi o okrevanju gospodarstva po pandemiji, a vendarle nobena napoved ni zanesljiva. Ne nazadnje je bilo pred leti dovolj, da so gospodarske napovedi objavljale dvakrat na leto (spomladi in jeseni), zdaj svoje ocene popravljajo še pozimi in poleti. Inflacija napovedi ne pomeni boljših predvidevanj, ampak več negotovosti, ker tisto, kar različni analitiki na podlagi svojih teoretičnih modelov predvidijo danes, čez dva ali tri mesece ne velja več.
Da analitiki res ne vedo, kaj bo prihodnje leto, kaj šele v daljšem časovnem obdobju, je mogoče sklepati tudi po pozivih vodilnih mednarodnih institucij - med najglasnejšimi je nekdanja predsednica Mednarodnega denarnega sklada in sedanja predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde -, naj države nikar ne zmanjšujejo koronapodpor gospodarstvu. Kot da bi zdravniška zbornica pozivala zdravnike, naj odvisniku nikar ne zmanjšujejo doz heroina, ker je kriza in je to edina terapija, ki je na voljo.
Slovenija je kot članica EU in območja z evrom del sistema, ki je po razglasitvi epidemije čez noč zamrznil vsa svoja pravila o omejevanju zadolževanja držav in proračunski disciplini. Lepo je slišati, da so poslanci z rebalansom potrdili najbolj socialno naravnan proračun doslej, da so denar dobili ljudje in podjetja, ne finančne institucije. Toda od koga si je in si bo država ta denar izposodila? Od finančnih institucij, ki ga bodo zahtevale z obrestmi nazaj. In kje bo minister za finance vzel denar za vračilo? Segel bo v žepe državljanov z višanjem davkov in prispevkov, s krčenjem proračunskih izdatkov za najbolj ranljive in javni sektor, s privatizacijo. Kar ljudem danes daje, jim bo jutri z obrestmi jemal.
Tako je več kot na mestu opozorilo fiskalnega sveta, da je "v danih razmerah posebej potrebno zavedanje nosilcev ekonomske politike, da mora biti poraba sektorja država kljub nujnim izdatkom, povezanim z epidemijo, preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena".