Števci smrti in politike: 3000 žrtev covida in teden za nezaupnico

Matija Stepišnik
11.01.2021 06:00
Politične interpretacije zdravstvene slike so lahko različne, a zato številke neizprosne
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: Robert BALEN
Robert Balen

Politični števci se vrtijo ne glede na števce smrti zaradi covida-19. Najprej k slednjim: te dni smo prebili nov tragični mejnik, 3000 mrtvih zaradi virusa, ki je bil lani v tem času še "neka skrivnostna kitajska zgodba". V letu dni se je spremenilo vse: tri mesece po izbruhu drugega vala epidemije ni več dvoma, da je Janševa vlada upravljanje v veliki meri zavozila: največja žrtev so starejši, med katerimi smrt zaradi SARS-CoV-2 najbolj kosi, in mladi, ki že mesece niso videli učilnic. Novo upanje umre vsak teden znova. Najbrž se še otroci ministrice Kustec le nasmehnejo, češ, nehaj, ko jim ta razlaga, da bodo morda počasi le šli v šolo.

Politične interpretacije zdravstvene slike so lahko različne, a zato številke neizprosne. Epidemiološka stroka, ki jo je vrhovni vladni "epidemiolog", šef vlade, zdravstveni minister in vsaj še šolski minister v senci Janša odrezal in ponižal, se ne oglaša več tako pogosto, kot bi se morala. Odločitev predbožičnega hazarda z odpiranjem dejavnosti, katerih lobiji imajo v vladi več prijateljev in več mikrofonov v javnosti, je njegova odgovornost. Račun smo dobili vsi. Šele po zatonu epidemije bodo vidne tudi realne zdravstvene posledice (onkraj virusa), denimo na duševno zdravje. Že tako živimo v svetu, ujetem v spiralo rasti uporabe antidepresivov. V času z zbito moralo in neoprijemljivo perspektivo se preštevata koalicija, ki ima de iure manjšinsko vlado, a ji Matej Tonin vsakič znova našteje zanesljivih 47 glasov, in opozicija. Ta naj bi v petek le vložila konstruktivno nezaupnico. V DZ je Janša po njej padel leta 2013, a tedaj je bilo že pred glasovanjem vse jasno. Koalicija mu je razpadla. Tokrat se je iz nje poslovil Desus, pa še tam se ne ve dokončno, ali so skupaj s starim-novim predsednikom Erjavcem, po lanski politični smrti zdaj reanimiranim mandatarskim kandidatom, odšli tudi poslanci. Stava na osnutek poročila računskega sodišča o nabavah zaščitne opreme se KUL ni izšla, kot so se jim v preteklosti že sfižile druge "točke preloma", za katere so ocenjevali, da bi lahko dovolj velik del SMC pognale iz Janševega objema in soodgovornosti za zdravstveno katastrofo in njeno izkoriščanje za ideološko agendo. Po sistemu deli in vladaj, ki hrani turistično-holdinške ambicije kroga Zdravka Počivalška, Janša ohranja SMC v vladi. Ob dvigovanju cene, nezaupanju in drugih repih, ki se vlečejo razpadli zvezi Šarčeve vlade.

Tajno glasovanje je manj predvidljivo od javnega, a če Erjavec na krovu ne bo imel niti svojih poslancev (minus Polnar), lahko Koalicija ustavnega loka predčasno postane koalicija parlamentarnega poloma. Leva sredina se lahko leta 2021 najbolj plastično pogleda v ogledalo mnogih drobitev v zadnjem dobrem desetletju, ki je bila posledica zavestne politične presoje za (antijanša) projekte novih obrazov in strank. A je prinesla razbitost in nestabilnost ter Janšo kot predestiniranega relativnega zmagovalca. Projekt KUL je malo zacelil rane, a v resnici bo vložitev konstruktivne nezaupnice trenutek resnice. In v primeru njenega propada tudi streznitve o realnosti trenutnih pozicij, po katerih lahko števce nastavijo na volitve 2022.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta