Večer praznuje rojstni dan: Še malo, pa 80 let. A kaj potem?

Novinarstvo se sooča s sotočjem izzivov, ki predstavljajo največjo grožnjo svobodnemu novinarstvu. Novinarske organizacije se krčijo in umirajo pod dolgotrajnimi finančnimi pritiski. Napadi na novinarje naraščajo. Svoboda tiska je pod vse večjim pritiskom. In s širšim informacijskim ekosistemom, ki ga preplavljajo dezinformacije, teorije zarote, propaganda in vabe za klike, je zaupanje javnosti v novinarstvo padlo na zgodovinsko najnižjo raven. Ni jasne poti skozi te izzive. Toda za novinarstvo ne bo prihodnosti, če se bo naš poklic odrekel temeljni vrednoti, zaradi katere je naše delo bistvenega pomena za demokratično družbo, vrednoti, ki odgovarja na vprašanje, zakaj si zaslužimo javno zaupanje in posebno zaščito. Ta vrednota je novinarska neodvisnost.

Teh nekaj stavkov iz obširnega eseja, ki ga je pred časom zapisal A.G. Sulzberger, izdajatelj New York Timesa, nekako najbolje opisuje stanje in razmere, ki ne veljajo zgolj za ameriško novinarstvo in medije, ampak tudi za evropske, slovenske. Pred največjim izzivi so "stare" medijske organizacije, ki v sodobnem informacijskem ekosistemu, ki ga opisuje Sulzberger, vztrajajo tudi pri tisku in bolj ali manj uspešno iščejo nove poti v dobi digitalnosti. Nič drugače ni v Večeru, medijski organizaciji, ki opisuje svet in domovino že skoraj neverjetnih 79 let. Naše novinarke in novinarji so bili in so še najbolj natančen kronist mesta, države, naše celine in sveta. Ne samo kronist, pač pa predvsem organizacija, ki je analizirala, pojasnjevala, spraševala, beležila in preiskovala družbene odklone in vzpone. Tragedije in prelome, a tudi uspehe in dobre zgodbe.

Morda je - v času, ko skoraj nikogar nič več ne zanima, ko je pozornost le nekajsekundna, ko je stavek "lažje mi je, če nič ne vem" postala že skoraj mantra, ko prevladuje družba zastonjkarstva in ko se vse bolj oddaljujemo od pojma informiranega državljana - odhod, slovo tradicionalnih medijev in kakovostnega novinarstva del neke naravne poti. V uredništvu se velikokrat sprašujemo, kaj storiti, da bi državljane spodbudili, da posegajo po vsebinah verodostojnih, neodvisnih in kakovostnih medijev. Še večji izziv je, kako jim sporočiti, pojasniti, da bo z odhodom dobrih medijev in dobrega novinarstva ogrožena demokracija, ogrožena svoboda. Kako te abstraktne pojme in več kot tesno povezavo med novinarstvom in demokracijo sploh opisati, prenesti in vsaditi v naše glave, napolnjene z digitalnim impulzi nepomembnih, zabavljajočih, zavajajočih in tudi napačnih informacij? Misija nemogoče? A pri Večeru smo optimisti. Prvi znak, kako dragoceno je zaupanje, se je po dolgem času pojavil v pandemiji, ko se je znova množično posegalo po medijih, ki so državljanke in državljane oskrbovali z natančnimi, verodostojnimi in ključnimi informacijami. Za razliko od družbenih omrežij, ki so bruhala laži, dezinformacije, kvaziznanost in ostale informacijske odpadke, so se ljudje vrnili k tistim, ki jim zaupajo. Tudi Večeru. A želeli bi si, da se k dobrim in zaupanja vrednim informacijam ne bi vračali le ob izrednih dogodkih, ampak tudi sicer. Ko nam gre dobro. Ko se zdi, da vsi sistemi delujejo, vključno z demokracijo. Vendarle pa živimo v krhkem času, ki bo že preko narave in podnebnih sprememb vrgel svet s tečajev, da vojn in vzpona skrajne desnice sploh ne omenjamo.

Kdo bo, če dobrih medijev in novinarjev ne bo, razlagal svet, opozarjal, da se bližamo mraku postfašizma, ki nas vleče v nepredstavljive črnine, gledal pod prste politikom, ko bodo ti oprezali po še kakšni Litijski in računali evre, ki bodo kapnili pri morebitni izgradnji novega bloka nuklearke? Kdo bo glas, odmev tistih, ki nimajo formalne moči, ki so v stiski in nenazadnje tistih, ki so v svojem lokalnem okolju ustvarili kaj lepega, dobrega, presežnega?

Hiter pregled naslovnic v teh 79 letih pripoveduje zgodbo o tem, da je bil Večer zmeraj zraven, brez preračunljivosti in strahu. Tudi leta 1991, kar kažeta naša fotografija in naslovnica iz časa pekrskih dogodkov. Bil je v Ukrajini, ko se je začela nova vojna na evropskih tleh. Danes, denimo, popisuje in analizira, kako se siromaši Maribor. Vsaka od naslovnic, in teh je na tisoče, govori o tem, kako pomembno je dobro novinarstvo, kako pomemben je nenazadnje Večer. Za mesto, državo in, če hočete, za demokracijo. Morda bo zvenelo patetično, a ustvarjalci našega in vašega Večera vsakokrat opozorimo, da se proti Večeru ne sme stemniti.

Temo preganjamo in tudi zato je tu večerova zaveza, da se pri 80. ne bomo ustavili. A o(b)stanemo lahko samo v zavezništvu z vami. Berite, glejte in kupujte kakovostne medije.