Najlažje je reči, da je današnja mladina zmanipulirana. Za karkoli že se javno in včasih celo množično zavzemajo, v vsakem primeru lahko rečemo, da so padli pod vpliv starejših (interesnih skupin) in da zagovarjajo tisto, kar jim je nekdo podtaknil, da bi z njihovo pomočjo izpadel prepričljivejši. Ker da so mladi prihodnost.
Petkovi pubertetniški podnebni protesti niso ekološki fenomen, niti toliko politični, temveč generacijski.
Nočem minimalizirati okoljske problematike, toda v vsakem primeru je milo rečeno nenavadno, da se celo mladoletna mladina angažira do te mere, da gre demonstrirat zaradi sicer ne nerelevantnega, vendar zanje ne najbolj urgentnega, direktnega problema, ki za nameček niti nasploh ni med lažje in hitreje rešljivimi.
Dejstvo je, da se na hrbtih mladih aktivistov lomijo kopja starejših generacij, ki svoje vrednote in konflikte prelagajo na njih.
Tako je recimo kdo drug kot minister Pikalo te dni objavil ganljivo spodbudno sporočilo:
"Podpiram [podnebni štrajk]. Mladi s tem odličnim primerom aktivnega državljanstva kažejo, da jih skrbi za prihodnost in jim ni vseeno. Mladim v petek želim vse dobro in se vam v imenu starejših zahvaljujem za vaš angažma."
Super, da se minister za izobraževanje, znanost in šport — čeprav član vlade, ki ji ekologija še zdaleč ni prioriteta in ki je nedavno odžagala obetajočega okoljskega ministra — zavzema za čistejše okolje in podpira prizadevanja mladih. Morda pa bo tudi prozorno šlepanje na mlade demonstrante pripomoglo k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Na drugi strani politične ločnice pa se dogajajo še hujše zlorabe.
Na hrbtih mladih aktivistov lomijo kopja starejših generacij, ki svoje vrednote in konflikte prelagajo na njih
