Bolniških izostankov z dela vse več

Bolniški izostanki z dela postajajo vse večji družbeni problem zaradi zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledic. Ob tem se poudarja predvsem naraščanje stroškov delodajalcev in javne zdravstvene blagajne, pozablja pa na to, da je dolgotrajna bolniška odsotnost veliko breme tudi za delavce. Mnogi bi se namreč želeli čim prej vrniti na delo, vendar tega ne morejo zaradi čakanja na zdravstvene storitve, po zdravljenju pa morajo na medicinsko in delovno rehabilitacijo. Sistemske skrbi za delavca, potem ko je zbolel, in za njegovo vrnitev na delo po končanem zdravljenju namreč v Sloveniji ni.

Lani izgubili 596.079 delovnih dni

Bolniški izostanki z dela niso le enoznačno posledica bolezni, tako kot te niso zgolj posledica dela, čeprav gre v obeh primerih za soodvisnost. Bolniški izostanki so torej v marsičem posledica sistemske neurejenosti na nacionalni ravni, vendar je ta problem zaradi še drugih dejavnikov v nekaterih regijah še večji.
Pomurje je imelo že v preteklih letih velik delež bolniških izostankov, a se ta zaradi povečanega zaposlovanja in drugih dejavnikov ni zmanjšal, ampak se je tako kot v drugih slovenskih regijah še povečal. Lani je bil drugi največji v državi, pred Pomurjem je bilo le območje Krškega. Po podatkih, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je delež bolniških izostankov v regiji znašal skupaj 6,3 odstotka, kar pomeni 596.079 delovnih dni. Od tega je 230.861 dni bremenilo kot strošek delodajalce in 365.218 dni blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

ZZZS za nadomestila skoraj 20 milijonov evrov

Nadomestila zaradi bolniških izostankov, izplačana iz javne zdravstvene blagajne, so lani na murskosoboškem območju znašala 19,8 milijona evrov in so bila za več kot milijon evrov višja kot v letu 2017. To predstavlja 15 odstotkov vseh odhodkov za zdravstveno varstvo Pomurcev v lanskem letu, ki so znašali skupaj 132 milijonov evrov. Stroški zdravstvenih storitev so znašali 83,1 milijona evrov, za zdravila in lekarniške storitve je bilo namenjenih 21,2 milijona, za medicinske pripomočke 2,7 in za denarna nadomestila zaradi odsotnosti z dela torej skoraj 20 milijonov evrov.
Število bolniških izostankov se je lani v primerjavi z letom prej v Pomurju povečalo za dobrih šest odstotkov, kar je skoraj toliko, kot se je povečalo v Sloveniji. Največ zavarovancev je bilo odsotnih z dela zaradi dolgotrajnega bolniškega dopusta (nad 30 dni) decembra, in sicer 1678, najmanj pa septembra, 1535.

Rast števila bolniških izostankov v javnem sektorju

Murskosoboška območna enota ZZZS ugotavlja, da k velikemu deležu bolniških izostankov še vedno prispevajo slabša razvitost regije, narava delovnih mest in neugodne socialne razmere, nanj pa vpliva tudi velik delež mnenj invalidske komisije pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da zdravljenje ni končano.

Za delavca ni poskrbljeno

Čeprav se Slovenija po stopnji zdravja ljudi še vedno uvršča v evropsko povprečje, zaradi bolniške odsotnosti izgublja skoraj četrtino več delovnih dni od evropskega povprečja. To pomeni, da je problem dolgotrajnih bolniških izostankov z dela sistemski problem in ga zato ni mogoče reševati s posamičnimi ukrepi. Slovenija res ima časovno neomejeno trajanje bolniškega dopusta in je v primerjavi z drugimi evropskimi državami najmanj omejevalna tudi pri višini nadomestila (to v EU pozna le še Bolgarija), kar vse govori v prid socialne države, vendar na drugi strani nima urejene skrbi za delavca, potem ko ta zboli.