Daljnovod Cirkovce-Pince je pomemben energetski projekt, saj bo povezal slovensko in madžarsko energetsko omrežje, ki doslej še nista imela povezave, ter zapolnil vrzel prenosnega omrežja v severovzhodnem delu Slovenije. Njegova postavitev pa je tudi v interesu oblikovanja enotnega evropskega trga z električno energijo in s tem komercialnega dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Zato je naložbo, vredno najmanj 120 milijonov evrov, s 50 milijoni evrov podprla tudi Evropska unija.
Po večletnih pripravah na umestitev daljnovoda v prostor se je kmalu po izdanem gradbenem dovoljenju septembra 2019 gradnja začela, daljnovod pa zdaj že kaže razsežnosti v več pogledih. V ospredju so zdaj grobi posegi v naravo.
Uničevanje okolja
Upoštevanje naravovarstvenih smernic oziroma omilitvenih ukrepov mora nadzirati investitor sam v okviru svojega nadzora izvajalcev del, so sporočili z inšpektorata za okolje in prostor. Inšpektorji opravljajo nadzor le, če so bili obveščeni o kršitvah, a pri tem projektu niso prejeli nobene prijave kršitev, so nam še sporočili.
Gradnja daljnovoda poteka skladno z državnim prostorskim načrtom (DPN) in izdanim okoljevarstvenim soglasjem, pa so v odgovorih zapisali pri Elesu, torej investitorju. Prav zaradi poteka daljnovoda tudi preko naravovarstvenih območij so bile za pridobitev soglasja izdelane dodatne študije in podane smernice tako za izvajanje del, sečnjo kot za kasnejše obratovanje. Eles je dolžan spoštovati okoljske smernice in zahteve, ki so vključene v projektno dokumentacijo za izvedbo. V ta namen je najel Elektroinštitut Milan Vidmar, ki skupaj s podjetjem Oikos spremlja spoštovanje smernic in izvaja okoljski monitoring. Monitoring do sedaj ni zaznal odstopanj od zahtevanih smernic, poudarjajo pri Elesu.
Glede fotografij, ki nedvoumno prikazujejo razsežnosti uničene narave zaradi gradnje, kamor smo jih tudi poslali na ogled, v Elesu pravijo, da so te nastale v bližini območja, kjer bo po smernicah Zavoda RS za varstvo narave vzpostavljen tako imenovani gozdni habitat kot nadomestilo za posekan gozd na tem območju. Dodajajo še, da je pripravljen tudi arhitekturni načrt krajinske ureditve območja vzdolž celotne trase daljnovoda, kjer bi po končanih gradbenih delih zasadili avtohtone vrste rastlinja in grmičevja.
A vse to se šele pripravlja. Eles namreč komaj zdaj lastnikom pošilja ponudbe za odkup zemljišč na območjih, kjer naj bi se vzpostavili nadomestni habitati. Prav tako luči še ni ugledal napovedani načrt ponovne zasaditve trase.
Zdravljenje ran šele potem
Zdravljenje ran po tako imenovanih omilitvenih okoljskih ukrepih, kot jih predvideva uredba o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda, je torej postavljeno v čas "potem", torej v čas, ko bo daljnovod že zgrajen. Kar pa je lahko na neki način dobro v smislu večje budnosti tistega dela javnosti, ki se pri umeščanju daljnovoda v prostor ni aktivneje vključeval v postopke, zdaj pa mu zaradi svoje brezbrižnosti v preteklosti ob tem, kar daljnovod predstavlja v okolju, kljuva vest.
Kje sploh bodo ti nadomestni habitati in kdo jih bo upravljal? Dva večja bosta na območju katastrskih občin Melinci in Ižakovci, manjša pa v Žižkih in Gaberju, s tem da bodo v Gaberju urejali nadomestne mrtvice. Nekatere parcele na teh območjih so še vedno vpisane v kataster kot kmetijske obdelovalne površine. Eles bo po izvedenem odkupu zemljišča prenesel na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Neformalni nadzor civilne javnosti se bo pri vzpostavitvi teh območij in zasaditvi trase lahko aktiviral predvsem glede spoštovanja določila o preprečevanju razrasta tujerodnih invazivnih rastlin.
Čeprav se zdi, da je glede stebrov daljnovoda zgodba končana, bo glas mogoče povzdigniti tudi tukaj. Na območjih, kjer vzporedno tečeta obstoječi daljnovod, 110 kV, in novi, 2 x 400 kV, je nastal koridor, širok 70 metrov, novi stebri pa štrlijo v zrak od 29 do 68 metrov visoko. Zakaj se tehnološko ni proučila možnost, ki so jo nekateri pred leti tudi predlagali, in sicer da bi visokonapetostni daljnovod umestili po trasi že obstoječega, s čimer bi ohranili veliko prostora, javnosti ni znano. Je pa zdaj vredno spomniti na ta predlog in se vprašati, ali lahko konstrukcija novega daljnovoda prevzame funkcijo obeh.
Spomniti kaže tudi na zaveze iz uredbe, da morajo biti stebri v naravnem okolju obarvani z rjavo-zeleno barvo, razen tam, kjer se križajo z državno cestno in železniško infrastrukturo ali so v bližini letališča. Zdaj ti marsikje izstopajo po kovinskem sijaju. Še posebej se blešči stolp pred Noršinci pri Ljutomeru, ki je sicer umeščen med železniškimi tiri in državno cesto, a je postavljen tudi zelo blizu naselja. Zaradi njegovih izjemnih dimenzij ga nekateri domačini imenujejo kar "ajfelov stolp".
"Ajfelov stolp" se po mnenju večine krajanov preveč blešči
Pomembna varovalka iz uredbe, na katero lahko še stavi zainteresirana javnost, je zahteva po izpolnitvi okoljskih zavez še pred izdajo uporabnega dovoljenja, ki ga bo izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Pred njegovo izdajo bo treba znova preveriti vse poglede, prav tako bodo morali biti vzpostavljeni vsi nadomestni habitati. Opravile se bodo tudi meritve hrupa daljnovoda, ki ga ta povzroča v času obratovanja. V primeru preseganja dopustnih vrednosti se bodo naredile protihrupne ograje, je še navedeno. Ali je to sploh izvedljivo, pa je seveda drugo vprašanje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
