Timotej Milanov
Pomurje po letošnjih lokalnih volitvah ni doživelo večjih sprememb, v kar 19 občinah od 27 so na oblasti ostali dosedanji župani. Izpostaviti gre predvsem spremembe v murskosoboškem mestnem svetu, kjer so Socialni demokrati (SD) skoraj podvojili število svetnikov, Aleksander Jevšek pa je suvereno osvojil vnovičen županski mandat. Nekoliko bolj se je morala za svoj tretji mandat potruditi ljutomerska županja Olga Karba, ki se je v drugem krogu pomerila s kandidatom SD Dejanom Karbo.
Razdeljeni Ljutomer
Dvoboj ni minil povsem brez napetosti, saj je že pred prvim krogom javno komunalno podjetje v lasti osmih pomurskih občin na več tisoč naslovov v občini posredovalo dopis, v katerem je med drugim vodstvo ljutomerske občine označilo za krivca v sporu okoli dela pomurskega vodovoda, zaradi katerega vodstvo javnega podjetja in sedem občin z desnega brega Mure ljutomersko občino toži za tri milijone evrov. Sprtost ljutomerske občine z drugimi je izpostavljal tudi Karba, ki pa se od dopisa distancira in pravi, da gre za povsem samovoljno ravnanje vodstva javnega podjetja. Oba kandidata sta na družbenih omrežjih pred volitvami pisala o domnevno umazani kampanji protikandidata na terenu. Na koncu je slavila Karbova s 55,66-odstotno podporo, njena lista pa je v 21-članskem občinskem svetu dobila sedem mandatov, medtem ko so SD dobili tri, prav toliko tudi SMC, ki je pred drugim krogom podprla Dejana Karbo. Karbo sta pred drugim krogom podprla tudi občinska odbora SLS in NSi, obe stranki sta dobili po en mandat, zato bo glede na razdelitev občinskega sveta na ljutomerski politični sceni v prihodnjem mandatu še prav gotovo zanimivo. Karba je na facebooku že napovedal, da bo vsaka dva meseca volivce sproti obveščal o občinskih zadevah in izrazil namero, da se bo na naslednjih volitvah še enkrat potegoval za županski mandat.
Marsikoga je presenetila zmaga razvpitega publicista in ljubiteljskega zgodovinarja Romana Leljaka v Radencih, ki je poleg županskega mandata s svojo listo dobil tudi največ mest v občinskem svetu. Leljak je svojo zgodbo na lokalni politični sceni začel graditi leta 2013, pa ne na ideološki podlagi, temveč z organiziranjem civilne iniciative, ki se je takrat borila proti podražitvi komunalnih storitev. Že čez eno leto je prišel v drugi krog lokalnih volitev, kjer je dobil več kot 47 odstotkov glasov in izgubil proti Janezu Rihtariču. Potem ko je Rihtarič letos napovedal svoj umik, so se Leljaku odprla vrata do županske pisarne. Kandidat SD Emil Šmid pri tem za volivce ni bil zadosti prepričljiv, da bi ga lahko ustavil v drugem krogu, kjer je Leljak dobil 52,84 odstotka glasov. Njegov uspeh bi lahko pripisali tudi naveličanost radenskih volivcev z neuspešno politiko etabliranih političnih struktur, da bi Radence, nekoč sinonim za turizem v širšem slovenskem prostoru, premaknili s točke razvojnega zaostanka.
Od obsojenca do župana
Novega radenskega župana Romana Leljaka smo vprašali, kako komentira dejstvo, da so volivci izvolili nekoga, ki je bil v preteklosti zaradi goljufije obsojen na zaporno kazen. "Zavedam se zgodovine. Kot civilizacijska družba pa smo sprejeli zakone in norme, in če je bil nekdo rehabilitiran, v zaporu, to še ne pomeni, da ne sme več delovati na družbenih funkcijah, če želi nekaj popraviti. Ni greh storiti nekaj slabega, greh je, če tega potem ne popraviš. Jaz sem na vseh soočenjih jasno in glasno povedal, da sem bil v zaporu, tega ne skrivam. Ljudje so pa prepoznali, da se sedaj trudim pomagati drugim. Imam veliko obveznost in odgovornost, da jim pokažem, da je moje življenje sedaj na dobri poti," odgovarja Leljak. (ib)
Odleteli trije "večni"
Naveličanost volivcev je prinesla spremembe tudi v občinah Cankova, Beltinci in Črenšovci, kjer so volivci odrekli podporo dolgoletnim županom Dragu Vogrinčiču, Milanu Kermanu in Antonu Törnarju. Kerman je bil v prejšnjih mandatih trikrat izvoljen za župana (2002, 2006 in 2014), vmes je moral en mandat (2010) predati Mateju Gombošiju, medtem ko je Vogrinčič občino vodil že štiri mandate, Törnar pa celo šest, od ustanovitve leta 1994 naprej. Zamenjali so jih Danilo Kacijan (Cankova), Marko Virag (Beltinci) in Vera Markoja (Črenšovci), ki je skupaj s Karbovo in Cvetko Ficko (Grad) ena od treh pomurskih županj. Toliko jih je bilo tudi v prejšnjem mandatu, a županji Turnišča Vesni Jerala Zver letos volivci niso izkazali zaupanja.
Med prej omenjenimi je v preteklem mandatu najbolj izstopala cankovska občina, kjer so županovanje Vogrinčiča v zadnjem mandatu zaznamovali predvsem številni spori. Medtem ko na eni strani njegovo odlično poznavanje sistema lokalne samouprave ni bilo nikoli vprašljivo, prav tako je s svojim prizadevanjem naredil veliko za pridobitev sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v večini naselij v občini, tudi v tamkajšnjih razvojno zaostalih romskih naseljih, pa je bilo njegovo obnašanje druga zgodba. V tem pogledu je bil posebnež, ki je velikokrat prestopil mejo sprejemljivega, predvsem s pisanjem pisem občanom in medijskim hišam, v katerih je večkrat žalil politične nasprotnike, novinarje in urednike. Zaradi zadev, povezanih z gradnjo vodovoda, si je nakopal tudi gnev sovaščanov v Gerlincih, ki so mimo občinskega statuta protestno sklicali zbor občanov. Cankovski volivci so tokrat očitno presodili, da ga imajo dovolj.
Zanimiva je tudi občina Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer so volivci spet izvolili nekdanjega župana Antona Slano, ki so ga na volitvah pred štirimi leti zamenjali z Miroslavom Petrovičem. "Težko bi analiziral, zakaj so se ljudje tako odločili, očitno so volivci v občini približno razpolovljeni, tako da se lahko na vsakih volitvah rezultat nagne v katerokoli smer," pravi Slana, ki je sicer zaposlen kot kmetijski pospeševalec in bo funkcijo župana opravljal nepoklicno. V naslednjih štirih letih se želi posvetiti predvsem vzpostavitvi industrijske cone ob avtocesti v Grabonošu. "V preteklih mandatih smo se posvečali predvsem kulturi, mrliškim vežicam in drugi infrastrukturi, vzpostavitev industrijske cone, ki bo v prvi fazi obsegala 7,5 hektarja površine, pa bo najpomembnejši projekt tega mandata."
