Evangeličanski duhovniki čakajo vladno usmiljenje in pomoč verskim skupnostim

Vlada je v sklopu ukrepov za blaženje posledic epidemije koronavirusa sprejela tudi ukrep izredne pomoči v obliki temeljnega dohodka za verske uslužbence. Potem ko je že prej prejetje temeljnega dohodka med drugim omogočila samozaposlenim in kmetom, so lahko po sprejetju sedmega protikoronskega svežnja zanj zaprosili tudi verski uslužbenci, tako so lahko že za zadnje tri mesece preteklega leta prejeli 700 evrov. Ukrep je bil kasneje podaljšan do konca letošnjega junija. To pravico je želela za osem svojih duhovnikov, za katere je oddala vlogo, uveljaviti tudi Evangeličanska cerkev na Slovenskem. A do danes denarja niso prejeli, prav tako niso prejeli niti odločb Finančne uprave (Furs).

Kot so dejali nekateri naši sogovorci, je bila Evangeličanska cerkev, tako kot druge verske skupnosti, od oktobra onemogočena pri opravljanju svoje dejavnosti ali pa je to opravljala zgolj v precej zmanjšanem obsegu. Zaradi prepovedi prisotnosti ljudi pri verskih obredih v tem času prav tako niso mogli zbirati prostovoljnih prispevkov vernikov. Pri tem se čudijo, da jim država povrne prispevke za socialno varnost, ne da pa jim temeljnega dohodka.

Ker menijo, da bi morale biti glede tega vse verske skupnosti v Sloveniji v enakem položaju, so pisali tudi predsedniku vlade Janezu Janši in gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, saj so na gospodarskem ministrstvu pripravili ukrep temeljnega dohodka za samozaposlene, a so jih tam napotili na ministrstvo za kulturo, ki da je pristojno za vprašanje temeljnega dohodka za verske uslužbence, tam pa so zadevo odstopili v reševanje Fursu. Od finančne uprave so prejeli pojasnilo, da v skladu z zakonskimi določbami verska skupnost kot taka ni upravičenec do temeljnega mesečnega dohodka in zato ne more dati vloge v imenu svojih verskih uslužbencev. Vlogo bi torej morali oddati duhovniki sami, ker tega niso storili, niso prejeli niti izplačila niti zavrnilne odločbe.

Težave zaradi pogodb

Škof Evangeličanske cerkve Leon Novak pravi, da so oddali vlogo za vse duhovnike iz preprostega razloga, ker imajo skupno računovodstvo in je bilo tako najbolj smiselno. Kot so jim še pojasnili v Fursu, so do mesečnega temeljnega dohodka upravičeni samo verski uslužbenci, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter imajo na podlagi zakona o verski svobodi pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost. To pa pomeni, da do temeljnega mesečnega dohodka niso upravičeni verski uslužbenci, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pod šifro 01. Gre za osebe, ki so v delovnem razmerju pri podjetju, zavodu, drugi organizaciji ali delodajalcu.

Tu se pojavi težava, saj so duhovniki Evangeličanske cerkve v rednem delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Drugače je pri katoliških duhovnikih, ki s svojo cerkvijo nimajo rednega delovnega razmerja v tem smislu, temveč so pri škofiji, na območju katere delujejo, zaposleni kot verski uslužbenci. Škofija zanje ureja vse potrebno za plačilo prispevkov za socialno varnost, medtem ko sami živijo od prihodkov župnije, ki jo vodijo. Kot smo neuradno izvedeli, je temeljni dohodek prišel prav predvsem katoliškim duhovnikom v manjših župnijah, kjer so prihodki zaradi odsotnosti javnih verskih obredov v času epidemije skoraj povsem usahnili, medtem ko v večjih župnijah niso imeli teh finančnih težav.

Imajo tudi družine

Nekateri člani Evangeličanske cerkve so prepričani, da je bil zakon pisan na kožo Katoliški cerkvi. Pri tem je bil, kot opozarjajo, za evangeličanske duhovnike čas epidemije še bolj neizprosen, saj v nasprotju s katoliškimi duhovniki ne živijo v celibatu, temveč imajo tudi družine, ki jih morajo preživljati.

Novak pojasnjuje, da so bili ob tem pojasnilu Fursa začudeni, saj so pred nekaj leti prav na poziv Fursa uredili status svojih duhovnikov s pogodbami o zaposlitvi, medtem ko so jih pred tem po njegovih besedah obravnavali kot samostojne podjetnike. "Zaradi tega smo se zdaj znašli v situaciji, ko vloge nismo mogli oddati kot Evangeličanska cerkev, niti tega niso mogli storiti naši duhovniki." Ker menijo, da so do temeljnega dohodka upravičeni, so vloge vseeno oddali. "Vloge niso bile zavrnjene, zato pričakujemo njihovo pozitivno rešitev," še pove Novak in izraža upanje, da bodo na ministrstvu za kulturo našli ustrezno rešitev za nastalo situacijo.

Tudi mi smo vprašanje o razlogih, da evangeličani do danes še niso prejeli sredstev, poslali na ministrstvo za kulturo. Tam so nam sprva odgovorili, naj se obrnemo na finančno upravo, ker se, kot so zapisali, izplačila iz naslova temeljnega dohodka in drugih protikoronskih ukrepov opravijo iz proračuna. To smo storili, vendar smo od finančne uprave prejeli odgovor, naj se v skladu z njihovim dogovorom s predstavnikom za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo z vprašanjem obrnemo nanj. Tudi to smo storili in tokrat z ministrstva za kulturo prejeli zgolj kratek odgovor, da sta ministrstvo za finance in finančna uprava organa, ki sta odgovorna za odgovor na naše vprašanje. Pri tem so še zapisali: "Kot sicer nepristojen organ vam lahko odgovorimo, da so verski uslužbenci v Evangeličanski cerkvi redno zaposleni in so jim bili na voljo drugi ukrepi iz intervencijskih zakonov, institut mesečnega temeljnega dohodka pa ni bil namenjen za redno zaposlene, temveč le za samozaposlene."