Izšel je Evangeličanski koledar 2023, ki po besedah urednice Klaudije Sedar na 360 straneh prinaša pestre duhovne in kulturne vsebine. Ob branju se bodo verniki lahko poglobili v pretekle dogodke in se iz njih učili, obenem bodo lahko izpopolnili znanje. Vodilo koledarja se glasi Ti si Bog, ki me vidi. Kot je povedal evangeličanski škof Leon Novak, je to zapisano v prvi Mojzesovi knjigi, v 16. poglavju, in govori o starozaveznem dogodku. "Opisuje Abrahama, njegovo ženo Saro in drugo ženo Hagaro, ki jo je Sara zaradi družinskih razprtij odslovila in je morala zbežati v puščavo, kjer je bila z otrokom izpostavljena vremenskim neprilikam." Kot je nadaljeval, je Bog Hagaro in sina Ismaela rešil iz stiske in ona mu je odvrnila: Ti si Bog, ki me vidi. "To govori o tem, da je Bog posebno božanstvo, s katerim se lahko pogovarjamo, ki skrbi za nas in h kateremu se vedno znova vračamo z našimi težavami, stiskami in zahvalo. Govori tudi o tem, da nas Bog spremlja na življenjski poti, da mu je mar za nas, predpogoj pa je, da človek upošteva njegove napotke za življenje," je dejal škof Novak.
Vsebine treh sklopov
Evangeličanski koledar je razdeljen na tri dele. Prvi je koledarski del, v katerem so svetopisemski citati, dopolnjeni s premišljevanjem evangeličanskih duhovnikov, drugi del zajema kroniko o dogajanju v Cerkvi, cerkvenih občinah in organizacijah, ki na različnih področjih delujejo znotraj Evangeličanske cerkve. Kot pojasnjuje Sedarjeva, povzemajo duhovno oskrbo v Slovenski vojski in policiji, zadnja je od lanskega leta novost, delo Evangeličanske humanitarne organizacije Podpornica, Zavoda Primoža Trubarja Murska Sobota, ženskega društva Evangeličanka in mladinsko dejavnost. Zadnji, tretji del koledarja je namenjen prispevkom, ki se dotikajo vprašanj protestantizma. Urednica je enega posvetila spominu na preminulega duhovnika, častnega škofa, urednika Evangeličanskega lista in Evangeličanskega koledarja Gezo Ernišo, prav tako škof Novak. Marko Kerševan je avtor prispevka Reformacija in moč besed(e) (danes), objavljeni so trije slavnostni nagovori, in sicer Novakov s proslave ob dnevu reformacije v Mariboru, Marka Jesenška s proslave ob dnevu reformacije v Murski Soboti ter ministrice Aste Vrečko z državne proslave ob dnevu reformacije.
Posebna pozornost obletnici seniorata
Tadeja Andrejek je pisala o Prekmurju med letoma 1919 in 1922 oziroma od priključitve do ustanovitve seniorata. To se je zgodilo leta 1922, avtorica pa je na podlagi arhivskih virov iz Arhiva Republike Slovenije predstavila razmere, ki so krojile vsakdan v regiji. Posebno pozornost stoti obletnici ustanovitve seniorata je namenila tudi Sedarjeva, ki je navedla glavne poudarke teh let in pisala o nadaljnjem razvoju Evangeličanske cerkve. Zbrala je tudi imena seniorjev in inšpektorjev Evangeličanske cerkve. Suzana Guoth, vnukinja nekdanjega duhovnika Adama Lutharja, je pisala o svojem dedku, ki je bil rojen v Sebeborcih, deloval v različnih krajih in je od njegove smrti lani minilo 50 let. Mateja Huber je pisala o sejemskem utripu v Evangeličanskem kalendariju med letoma 1920 in 1942. V publikaciji je še nekaj prispevkov o obletnicah, posebnih dogodkih in praznikih, nekaj tudi v madžarskem jeziku. Evgen Balažic je zbral še 23 psalmov, za katere Sedarjeva pravi, da so polni naukov in nasvetov.
Na predstavitvi Evangeličanskega koledarja je sodeloval tudi umetnostni zgodovinar Franc Obal. Del koledarja so namreč umetniška dela, ki so nastala na lanski slikarski koloniji Primoža Trubarja. Na naslovnici publikacije je delo Nikolaja Beera z naslovom Pričakovanje. Obal je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je Beer letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada. Dodal je, da je akademski slikar vedno znal prisluhniti notranji veri, vse od začetka pa svoja likovna dela vpletal tudi v Evangeličanski koledar. "Čitatelju je skušal dati na likovnem področju podobo, da ga je opomnila ali uvedla v skrivnosti same vere," je povedal Obal.
