Inšpektorji si v frizerskih salonih podajajo kljuko. V mesecu jih je prišlo v pomurski salon kar šest

Ob sproščanju ukrepov in ponovnem zagonu dejavnosti so podjetniki v različnih situacijah, odvisno od panoge pa tudi od angažmaja posameznega podjetnika. Predsednik soboške območne enote Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Vlado Mandič pojasnjuje, da kljub bojazni izrazitega zapiranja podjetij v regiji ni bilo. "Še vedno velja ukrep čakanja na delo, za katerega moramo priznati, da nam kar pomaga. Vsi smo nestrpno čakali, da bomo lahko spet izvajali svoje dejavnosti. To se je zdaj začelo. Opažamo povečan interes, ljudje veliko povprašujejo po storitvah vseh vrst. Vprašanje pa je, kaj bo čez nekaj mesecev, ko se bo ta potrošnja ustavila." Mandič meni, da je zdajšnje povečano povpraševanje tudi posledica tega, da so v pomurskih gospodinjstvih v času epidemije prihranili nekaj denarja, a ga bodo prej ali slej potrošili, potem pa se bo po njegovih besedah pokazalo realno stanje. "V vsakem primeru moramo biti optimisti, glede na to, kako so začeli ljudje oblegati trgovine, smo tudi lahko. Upam na najboljše in da bomo vsi skupaj potrebovali čim več zaposlenih. Tudi večji gostinci za zdaj ne bodo zaprli lokalov, nekateri v tem času dostavljajo hrano na dom ali omogočajo prevzem hrane in ti kar precej delajo. Upam, da bodo tudi manjši lokali imeli dober obisk, ko se bodo odprli, ljudje so se namreč že naveličali biti doma in piti kavo iz avtomata. Je pa vprašanje, ali bo dovolj kadra, če bodo v Avstriji lokale odprli prej in bodo naši gostinski delavci tam dobili delo." Državno kritje fiksnih stroškov podjetij v januarju Mandič označuje za dober ukrep, čeprav nekoliko pozen. "Še vedno pa nismo dobili tistega, kar so dobili v drugih državah, to je nadomestila za ustvarjene izgube, čeprav si zbornica prizadeva, da bi bili tudi slovenski podjetniki tega deležni."

Krizo obrnil sebi v prid

Zanimiva je zgodba znanega soboškega cvetličarja Andreja Hriberška, ki se ukvarja tudi z oddajanjem apartmajev. Po prvem valu epidemije in zaprtju dejavnosti se je hitro prilagodil novi realnosti in sprejel odločitev, da bo prodal poslovni prostor svoje cvetličarne Taja v Šavel centru v središču Murske Sobote. Tako je lahko investiral v svojo drugo dejavnost, nadgradil posestvo na Vaneči in se bolj posvetil turistični dejavnosti. "Situacijo sem obrnil sebi v prid, saj se je ta poteza izkazala za dobro. Poleti je bil zelo dober obisk, tudi zaradi turističnih bonov, ki jih je uvedla vlada. Nekatere je kriza prizadela tudi zato, ker so vse stavili na eno samo dejavnost. Sploh tisti, ki so to dejavnost izvajali v trgovskih središčih, ki so bila prav tako zaprta. Nekateri niso niti dostavljali, možnosti za delo so prav gotovo bile, le malo bolj se je bilo treba potruditi." Hriberšek sicer še naprej v celotnem obsegu izvaja tudi svojo osnovno dejavnost, od cvetličarstva do urejanja vrtov in okolice. Kot pravi, so razmere prinesle bistvene spremembe glede dojemanja delovanja: "Ugotovil sem, da poslovnega prostora dejansko ne potrebujem. V poslu sem že 30 let, imam stalne stranke in te so se hitro navadile na nov način poslovanja. Z novimi strankami pa stopamo v stik preko spleta, tudi na družbenih omrežjih. Vse lahko uredim v delavnici, kar je za kupce še boljše, saj jim želeni izdelek zdaj dostavimo do vrat. Vse skupaj tudi tako povsem dobro deluje."

Nočejo plačati najemnine

Andrej Cipot, direktor družbe Murska transport, pojasnjuje, da so se prevozniki v času zaprtja soočali z zmanjšanim prometom, predvsem na področju prevoza hrane, kjer je zaradi zaprtja šol in hotelov promet upadel za vsaj 20 odstotkov. V družbi je 22 zaposlenih, od tega 15 šoferjev. "Šoferji so dobili krizni dodatek, mi kot podjetje pa nič. Če bi nam pomagali vsaj s kakšnimi olajšavami, bi bilo lepo." V epidemiji so se soočali predvsem z različnimi omejitvami, ki jih prej ni bilo. "Treba je bilo čakati na mejah, težji so bili dostopi do strank za dostavo blaga, s tem smo izgubili veliko časa." V družbi, ki jo vodi, se ukvarjajo še z eno dejavnostjo, v kateri se soočajo z večjimi težavami. Gre za oddajanje poslovnih prostorov v njihovih trgovskih objektih v Murski Soboti. Kot pravi, nekateri najemniki nočejo plačati najemnine za čas, ko niso mogli poslovati. "Vsi bi radi zbijali ceno za najemnino, kot da bi bili mi krivi za to, da ne morejo obratovati. Plačali so tretjino običajne cene ali pa še tega ne." Kot še pove Cipot, je redkokateri prevoznik v regiji izkazal tak upad prometa, da bi ustrezal pogojem za pomoč, tudi sami tega niso mogli storiti. "Vladna pomoč je bila v enem delu bolj predstava za medije," pravi Cipot. Dodaja, da so se zdaj znašli med kladivom in nakovalom, med državo in najemniki, ki so morali imeti zaprte trgovine in zaposlene na čakanju. "Stroške nam plačujejo, najemnine pa ne, nam pa še vedno ostajajo obveznosti do bank in drugih partnerjev. To je narobe, najemniki bi morali to razčistiti z državo, saj jih je ona zaprla. Mi pa si pri poslovanju ne moremo privoščiti večjih odpisov."

Kader odhaja

Pred negotovo prihodnostjo so tudi gostinci, ki so morali v večjem delu povsem zapreti svojo dejavnost, kar se do danes še ni spremenilo. Nekaj pomurskih smo povabili, da bi spregovorili o svoji situaciji, a o tem niso hoteli javno govoriti. Nekateri med njimi pravijo, da se nočejo nikomur zameriti. "Gostinska panoga in turizem sta globalno gledano med najbolj prizadetimi," pravi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar, ki opozarja, da je vlada sprejela splošne ukrepe pomoči za celotno gospodarstvo, medtem ko bi morala po njihovem mnenju za gostinstvo zaradi specifičnosti področja sprejeti posebne ukrepe, ki bi bili oblikovani tako, da bi bili lahko vanje vključeni vsi gostinci. "Že prepoved opravljanja dejavnosti je dovoljšen pogoj za pomoč, ni treba postavljati dodatnih pogojev, ki jih potem gostinci ne morejo izpolniti. Tega si želimo v devetem protikoronskem paketu, saj če ne bomo deležni potrebne pomoči, bo naša kondicija ob zagonu zelo slaba, enako velja za turizem." Cvar izpostavlja, da je bilo konec januarja že 10 tisoč brezposelnih s področja gostinstva in turizma. "V tej panogi je bilo res veliko odpuščenih. Tudi tisti, ki niso bili odpuščeni, so v težavah, saj so nekateri več kot šest mesecev prejemali zgolj nadomestilo plače, kar jim ne zadošča za vse življenjske stroške. Zato zaposleni v gostinstvu zapuščajo to panogo. To pomeni, da bomo v panogi, ki je bila že pred epidemijo kadrovsko podhranjena, ob odprtju imeli še manj kadra. Zato predlagamo, da se nadomestilo zviša na sto odstotkov povprečne mesečne plače, da bodo tudi tisti na čakanju prejeli normalno plačilo, če želimo, da ne odidejo." Sami predlagajo, da se čim prej omogoči odpiranje tistega dela gostinske dejavnosti, ki ne pomeni tveganja za širjenje okužb.

Za delo frizerjev številne ovire

Frizerka Verica Banfi iz Murske Sobote pojasnjuje, da je zaprtje dejavnosti frizerje pahnilo v nezavidljiv položaj, tudi po odprtju salonov pa je njihovo delo oteženo. "Najprej smo lahko delali ob pogoju ena stranka na 20 kvadratnih metrov, kar je še šlo. Torej sta lahko v salonu, ki je imel 40 kvadratnih metrov površine, dva frizerja sprejela dve stranki naenkrat. Po novem pravilu pa mora biti zagotovljenih 30 kvadratnih metrov na stranko, kar je izjemno težko. Tako lahko v številnih primerih dela samo en frizer, pri tem je treba vedeti, da se je včasih treba samo eni stranki posvetiti tudi dve ali tri ure, če želi ta recimo tudi barvanje las. Če imaš še zaposlene, tako ne zaslužiš ničesar."

Banfijeva sicer poudarja, da bi jim bilo še težje, če jim država ne bi pomagala, v frizerski sekciji pri OZS pa si bodo prizadevali, da bi bila omenjena omejitev spet 20 kvadratnih metrov. "V nasprotnem primeru se bodo frizerski saloni zapirali, kar se je že začelo dogajati, predvsem na obmejnih območjih, kjer so nekateri saloni živeli od avstrijskih strank." Tudi preventivni ukrepi precej otežujejo njihovo delo: "Ko je bila epidemija na vrhuncu, smo lahko delali, ne da bi se testirali. Zdaj pa se moramo tedensko testirati, kar je za nas dodatna ovira. Prav tako moramo imeti stranke naročene na uro. Včasih se zgodi, da se pri kateri delo nekoliko zavleče, zato ne vemo, kaj naj naredimo z naročenimi strankami, ki prihajajo. Naj torej stojijo zunaj na mrazu? Vse to so vprašanja, s katerimi se moramo ukvarjati in ki tudi psihično vplivajo na vse v našem poklicu." Njihova dejavnost je zdaj pod strogim nadzorom. "Danes si inšpektorji v frizerskih salonih podajajo kljuko. V enem mesecu nas je obiskalo šest različnih inšpektorjev. Tistih, ki delajo na črno, ne morejo dobiti, nas pa nadzirajo na vsakem koraku."