Zapletom pri vzpostavljanju letalske obrambe pred točo v Pomurju letos ni videti konca. Najprej se je pojavilo vprašanje višjih stroškov. Izvajalec obrambe, Letalski center (LC) Maribor, je izračunal, da je treba za izvedbo zagotoviti 400 tisoč evrov, zato so morale občine zvišati plačilo obveznosti, nato pa se je zapletlo s podpisom pogodbe med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter centrom. Kot so nato sporočili iz LC Maribor, jim je Agencija RS za civilno letalstvo odvzela dovoljenje za opravljanje protitočne obrambe. "Mnenje agencije je, da naše letalo, ki je namenjeno izvajanju letalske obrambe pred točo, nima ustrezne odobrene opreme za vnos reagentov v oblake, zato se ne bi smelo uporabljati za te namene," so sprva sporočili iz centra. Danes je sicer Agencija za civilno letalstvo izjemoma začasno odobrila uporabo opreme za zaščito proti toči na letalu, ki ga center uporablja za ta namen, ta izjema pa velja do konca septembra.
Prednost obratovalni čas
Medtem ko je edino protitočno letalo na tleh, toča pa je v Pomurju letos klestila že trikrat in gotovo še bo, je spet zaživela ideja, da bi protitočno obrambo zagotavljal Aeroklub Murska Sobota.
V klubu so povedali, da so pripravljeni prisluhniti pobudam pomurskih občin in drugim akterjem, ki bi z njimi sodelovali pri projektu. Za letos so sicer že prepozni, je pa obrambo po informacijah iz murskosoboškega aerokluba na rakičanskem letališču povsem mogoče zagnati že spomladi 2022.
Vsako leto o protitočni obrambi šele, ko je v Pomurju toča že klestila
V primerjavi z LC Maribor je po mnenju Aerokluba Murska Sobota Pomurje v prednosti, saj je rakičansko letališče operativno od sončnega vzhoda do zahoda, medtem ko delovanje mariborskega letalskega centra omejuje obratovalni čas Letališča Edvarda Rusjana, ki je poleti do 18. ure. Po izkušnjah murskosoboškega aerokluba pa se neurja s točo nad Pomurjem pogosto razvijejo šele po 18. uri. V tukajšnjem aeroklubu so nam še povedali, da odlično sodelujejo z obmejnimi letališči v Avstriji, tudi z graškim, in to sodelovanje bi lahko izkoristili tudi pri letalski obrambi pred točo v Pomurju.
Več letal, večja učinkovitost
O ideji smo med drugim poizvedovali na Mestni občini Murska Sobota. "Aktualni zaplet pred začetkom letošnje letalske obrambe pred točo potrjuje že nekajkrat ponovljeno pobudo Mestne občine Murska Sobota za ustanovitev lastnega centra za letalsko obrambo pred točo na letališču Rakičan," pravi Vida Lukač, vodja kabineta župana Aleksandra Jevška, in doda, da je župan Jevšek to pobudo že ustno prenesel ministru za kmetijstvo.
Župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač je dejal, da je zanimivo, da vsako leto začnemo o protitočni obrambi javno govoriti šele, ko je v Pomurju toča že klestila. "Ministrstvo za kmetijstvo bi moralo z izvajalcem letalske obrambe pred točo skleniti večletno pogodbo, ne da se vsako leto pogajamo o obrambi, kot je urejeno zdaj." Po Glavačevih besedah so župani v svetu pomurske razvojne regije že razpravljali o tem, da bi bilo dobro, da se na rakičanskem letališču vzpostavi center za obrambo pred točo, vendar pod pogojem, da pri tem sodelujejo vse občine in drugi pristojni iz regije. "Lahko bi si tudi pogledali avstrijski model. Zakaj ne bi sodelovali z Avstrijci?" se je še vprašal moravskotopliški župan.
Župan občine Velika Polana Damijan Jaklin je glede tega jasen. Pravi, da mora biti kratkoročni cilj vseh vključenih čim prej zagnati protitočno obrambo v LC Maribor, dolgoročni cilj pa usposobiti tovrstno obrambo tudi na letališču v Rakičanu. "Moje izhodišče je preprosto: več letal, večja učinkovitost. S sodelovanjem več letal bi se lahko lažje zoperstavili nevihtam. Seveda bi pri tem projektu morale sodelovati vse pomurske občine." Jaklin pa prav tako kot Glavač ne bi izključil sodelovanja z Avstrijci.