Kakovost življenja je v Kobilju še naprej na prvem mestu

Majhno obmejno občino Kobilje najbolj ogroža upad števila prebivalcev, zato bodo vsi napori lokalne skupnosti tudi v prihodnje usmerjeni v to, da si mladi ustvarijo družine doma in da bo kraj postal mikaven za priseljevanje. "Je pa pri tem težko tekmovati z urbanimi središči," ugotavlja župan Darko Horvat, ki je ta položaj zasedel novembra po nadomestnih volitvah zaradi nenadne smrti Roberta Ščapa. Njihova prednost je umeščenost kraja v naravno okolje ter energija dobrega in pristnega, pove Horvat, ki jo je mogoče čutiti povsod, tako v okolju kot pri ljudeh.

Za mlade in stare

Občina Kobilje se razprostira na območju, velikem 20 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 550 prebivalcev, kar je pol manj, kot jih je kraj štel pred približno sto leti. Osnovno šolo na Kobilju obiskuje 38 učencev, 18 jih je v vrtcu. "Pri nas se otroci še vedno lahko igrajo povsod na prostem, kar drugod ni več tako samoumevno," pove Horvat.

Življenje v varnem in mirnem okolju postaja vse bolj iskano ter pomembno tudi za mlade, zato na tem izhodišču načrtujejo prihodnost lokalne skupnosti. Zelo jasni in uresničljivi pa so tudi načini, kako mlade podpreti pri njihovih odločitvah. Po ugodni ceni lahko dobijo parcele za stanovanjsko gradnjo in so pri tem še oproščeni plačila komunalnih dajatev, pri reševanju prvega stanovanjskega problema mlade družine podprejo še s 1500 evri občinske subvencije. "Zdaj razmišljamo tudi o možnosti, da bi del poslovne cone, ki je komunalno opremljena in je v lasti občine, namenili stanovanjski gradnji," pove Horvat. S tem namenom že iščejo potencialnega graditelja. Zelo spodbudno je zanje tudi to, da se po dolgem času na Kobilju gradi kar pet novih hiš.

"Naša dolgoletna želja pa je tudi, da bi ljudje zadnje obdobje življenja preživeli v domačem okolju. Da bi torej dobili manjši center za starejše, ki bi deloval kot enota večjega doma za starejše. O tej možnosti smo se že pogovarjali z vodstvom Doma starejših Lendava. Skrbeti za vse generacije je naša pomembna naloga," podčrta Horvat.

Ljudje vse višje postavljajo do nedavnega spregledane dejavnike kakovosti življenja na podeželju in pomen dobrih medsebojnih odnosov ter sosedske pomoči, vendar samo to in prizadevanje vodstva lokalne skupnosti za napredek kraja ni dovolj. Majhne obmejne občine bi morala bolj podpreti tudi država, meni Horvat, če ji je seveda mar za njene prebivalce in skladnejši razvoj. Podporo države na Kobilju pričakujejo pri nadaljnjem urejanju kolesarskih poti, ureditvi pločnikov po naselju ter drugih naložbah, ki jih sami ne morejo izvesti. Proračun občine Kobilje namreč znaša samo 600 tisoč evrov, od tega jim za naložbe ostane največ četrtina.

Kljub temu so v obdobju od leta 2014 do zdaj izpeljali več pomembnih projektov, za katere so pridobili tudi izdatno sofinanciranje iz evropskih in državnih virov ter javno-zasebno partnerstvo. Med večjimi je bilo dokončanje športno-medgeneracijskega centra, uredili so nekaj stanovanj za mlade družine v objektu nekdanje tovarne Utok v središču kraja, letos pa so dokončali še celovito energetsko obnovo objektov šole in vrtca. Med pomembnimi projekti, ki jih dokončujejo, so tudi kolesarske poti od Kobilja v smeri Dobrovnika in Lendave. Občina pa se že pripravlja na nov regionalni razpis, na katerega se bo prijavila z ureditvijo kolesarske steze v smeri Motvarjevcev.

Naravi prijazen turizem

Kolesarske poti so pomembne za spodbujanje kolesarjenja tako pri domačinih kot za razvijanje naravi prijaznega turizma. Na Kobilju imajo marsikaj, s čimer bi lahko privabili več obiskovalcev. Ob zanimivi zgodovini kraja še bogato kulturno in naravno dediščino. Pri njih se začenja tudi ena od vej slovenske Jakobove poti, Martinova pot od Kobilja do Bogojine, po območju občine poteka tudi del kolesarske poti vzdolž nekdanje "železne zavese" Eurovelo 13.

Ob potencial za razvoj turizma in prepoznavnost kraja je težava v tem, da obiskovalci nimajo pri njih kje prenočiti. Kar je lahko za nekoga priložnost za podjetniško odločitev. Naložbe v turistično gospodarstvo bi lahko prinesle več delovnih mest in ugodno vplivale na razvoj lokalne skupnosti in pomlajevanje kraja.

Vlagatelje predvsem iz vrst malih podjetnikov in obrtnikov si v občini želijo tudi za zagon umirjenih dejavnosti z nekaj deset zaposlenimi. Za nove poslovne in proizvodne objekte jim lahko ponudijo prostor v preostalem delu poslovne cone, zaradi dobre telekomunikacijske opremljenosti pa je mogoče na Kobilju dejavnost izvajati povsod tudi na daljavo. Občina ima namreč dobro urejeno vso komunalno in drugo infrastrukturo, tudi optično omrežje ter prosto dostopno brezžično internetno povezavo.