Kakšna bi bila Murska Sobota danes, če arhitekta Ferija Novaka ne bi bilo

Kakšna bi bila Murska Sobota danes, če arhitekta Ferija Novaka ne bi bilo, kako bi se razvijala, če ne bi prehitro umrl, ter kakšna bi lahko bila, če bi prepoznali veličino njegovega dela in bi tako ohranili. To je le nekaj tem in vsebin, ki jih izpostavlja ali nanje išče odgovore dokumentarni film o arhitektu in urbanistu Novaku z naslovom Mož, ki je dal provinci mesto. Scenarist in režiser filma je Štefan Celec, nastal je v produkciji zavoda Sončnica, o arhitektu in njegovem delu pa so govorili arhitekta Tomaž Ebenšpanger in Tanja Borovšak, Novakov sodelavec Ivan Gerenčer ter publicist in fotograf Matej Fišer. Zavrteli so ga na predvečer občinskega praznika Mestne občine Murska Sobota v Gledališču Park, da bi spomnili, kako velik arhitekt je oblikoval to mesto. Ko so začeli v 30. letih prejšnjega stoletja graditi prve Novakove stavbe, je bila Murska Sobota podeželsko mestece z redkimi velikimi ali mogočnimi stavbami, kot so cerkve, grad ali Takatsove hiše. Temu mestu je eden pomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma dal urbano podobo, prekinil je tradicijo podolgovatih pritličnih hiš z dvokapno streho, historično okrašeno fasado in temačnimi obokanimi prostori ter v vaško Mursko Soboto prinesel svetovne arhitekturne in kulturne trende, je Novaka predstavil dober poznavalec njegovega dela Ebenšpanger.

Načrte zasnoval tako, da jih je vsak mojster znal uresničiti

Pri gradnji ni izhajal iz tradicionalnih izhodišč, domoljub, kakršen je bil, pa je svojemu mestu želel dati nekaj novega, prinesti več sonca in zelenja ter višjo raven bivanja, pravi Borovšakova, ki je diplomirala iz Novakove arhitekture. Namesto vzdolžnih podolgovatih linij je oblikoval kvadratni tloris, ki omogoča boljše organiziranje prostorov. Njegovo arhitekturo so zaznamovale mnoge novosti, ravne strehe, objekti, ki so dajali vtis čistih linij, okrogla okna in estetika pa so izraženi tudi pri oblikovanju notranjega prostora. Posvetil se je vsakemu detajlu. Izjemno pomembno pa mu je bilo, da je v domu videl srečnega človeka, še poudari.

Murska Sobota je že pred drugo svetovno vojno z Novakovimi stavbami začela dobivati vse več urbanističnih potez nove modernistične doktrine. Gradili so se kopališče in kompleks Fazanerija, delavski dom, mestni trg in vile. Leta 1945 je izdelal urbanistični načrt za mesto, se spominja Ivan Gerenčer in izpostavi, da si je vizionarsko zamislil, kje bodo potekale mestne ulice in trgi, kje bo kulturni dom, kako bodo okoli trga razporejene upravne zgradbe in pisarne, trgovinice in podobno. Spominja se ga kot preprostega in dostopnega človeka, a strogega in zagnanega, ki je načrte zasnoval tako, da jih je vsak mojster znal uresničiti. Tudi obrtnike in mojstre je znal prepričati, da so izvedli njegove zamisli.

Njegove vile so kot dragulji

Njegove vile Keršovanova, Vučakova, Koltajeva, Šerbecova in druge so bile dragulji, dovršeni do popolnosti, pravi Borovšakova. V filmu podrobneje predstavijo lepo ohranjeno Sedlačkovo vilo v Radencih. Novakove vile so si gradili bogati meščani, ki so bili hkrati Novakovi meceni, da si je lahko plačeval študij v tujini. Ena teh je tudi vila Šerbec, ki jo je Novak projektiral v času, ko je delal v pariškem Courbusierjevem ateljeju in je tamkajšnje ideje prenesel v svoje rodno mesto; to se še posebno pozna pri ureditvi današnje Ulice Štefana Kovača. Svoje naročnike kakor tudi Šerbca je znal hudomušno prepričati v nove, tudi radikalne in avantgardne zamisli. Vila je danes neprepoznavna, so pa v dokumentarcu zavrteli 3D-animacijo te vile arhitekta Mihe Domjana, ki nam pokaže, kako je bila zasnovana in kako bi lahko živela danes. Čeprav je bila zgrajena pred več kot 80 leti, je še vedno sodobna in premišljeno zasnovana.

Ne le ta vila, večina stavb arhitekta Novaka je kljub kulturnovarstveni zaščiti danes močno spremenjena. Stavbe, ki so nekoč uspešno združevale ideale stroke, želje naročnikov in realne možnosti, so bile pri prenavljanju in vzdrževanju degradirane. Z neprimernimi posegi, prezidavami, brisanjem značilnih Novakovih detajlov se izgubljajo identiteta, njegovo sporočilo in spomin na svetlo obdobje v prostorskem razvoju mesta, izpostavita oba arhitekta Tomaž Ebenšpanger in Tanja Borovšak.

Po 90. letih stihijski razvoj Murske Sobote

Novakova arhitektura v Murski Soboti še vedno izstopa, ampak je bila precej uničena, največji greh pa je bil storjen s Šerbecovo vilo, pravi umetnostna zgodovinarka Ana Sonja Hoyer, ki je bila prijateljica Novakove hčerke Maje. Če bi se zavedali pomena njegove arhitekture, bi to hišo rekonstruirali in jo uredili, najbolje v muzej. S tem bi dobili spodoben spomin na tega velikega arhitekta Murske Sobote, tistega arhitekta, ki je zasnoval mesto, da je postala pravi "varaš". Da je tako, je krivo tudi dejstvo, da v Prekmurju nimamo spomeniškega varstva, še pove Ana Sonja Hoyer.

Sogovorniki se strinjajo, da so Novakova dela umetnine. Če gledamo njegova dela ali načrte, vidimo, tako Fišer, da čeprav so modernistični, so premišljeno postavljeni v prostor in v kontekst. Ves čas svojega ustvarjanja si je tudi prizadeval, da bi povojno Mursko Soboto spremenil v sodobno mesto. Murska Sobota je bila še v 60. in 70. letih prijetno urejeno modernistično mesto z belimi stavbami, širokimi ulicami in zelenimi conami, 90. leta pa so prinesla stihijski in nenačrtovan razvoj mesta, v katerem se je razgubila tudi Novakova arhitektura. Čeprav je od smrti arhitekta Novaka minilo več kot 60 let, nimamo do danes niti enega prostora v mestu, kjer bi bila predstavljena njegova dela, nobene monografije, še opozori Borovšakova.