Kljub omejitvam obilo dogodkov v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota

Za Pokrajinsko in študijsko knjižnico (PIŠK) Murska Sobota je bilo minulo leto posebno, saj so zaradi epidemije covida-19 morali bistveno spremeniti način dela, predvsem izvajanje svojega poslanstva in izposojo gradiva. Knjižnica je bila nekaj časa zaprta, večinoma pa je delovala ob posebnih ukrepih, zaradi prepovedi druženja so morali odpovedati ali prestaviti mnoge dogodke, je povedala direktorica Klaudija Šek Škafar. Vseeno so nekaj dogodkov le izpeljali, aktivno delovali na več področjih in izdali tri publikacije: revijo Prekmuriana, o gimnaziji v Monoštru in ob 25-letnici potujočega knjižničarstva, vse tri je uredila Klaudija Sedar.

Knjige na dom

Kot je povedala direktorica, so zaradi povpraševanja po gradivu iskali rešitve, da bi članom zagotovili najnujnejše gradivo. Občanom Murske Sobote in Beltincev so ga tudi s pomočjo prostovoljcev, knjižničarjev in organizacij brezplačno dostavljali, drugim pa pošiljali po pošti. Po novem gradivo dostavljajo na dom ranljivim skupinam, to je starejšim od 65 let, nosečnicam, invalidom, bolnikom s kroničnimi boleznimi in drugim.

Kljub omejitvam so izpeljali različne bralne projekte in bralno značko, v sodelovanju s Pomursko akademsko-znanstveno unijo so na predavanjih in predstavitvah promovirali znanost, izvedli projekt Babice in dedki pripovedujejo, namenjen medgeneracijskemu druženju, v prvem valu epidemije so izvedli šest domoznanskih večerov z različnimi temami, povezanimi s prekmursko literaturo in kulturo. Nepredstavljivo manj je bilo literarnih večerov, pripravili so predstavitev avtobiografije igralca Evgena Carja, prekmurskega pesnika Tineta Mlinariča ter del romskih avtorjev Sandija Horvata in Jožeka Horvata Muca, poleti pa z zavodom za kulturo, turizem in šport Knjižnico pod zvezdami prireditev s Tinkaro Kovač in Bronjo Žakelj ter izvedli festival Dnevi poezije in vina s pesnikoma Mohanom Rano in Mikaelom Voglom. Precej dogodkov pa so morali zaradi prepovedi zbiranja ljudi odpovedati.

Sodelujejo tudi pri ustvarjanju spletnih portalov, ki so skupen projekt slovenskih splošnih knjižnic. To so spletni biografski leksikon znanih Pomurk in Pomurcev Pomurci.si, ki je bil vključen v nov portal Obrazi slovenskih pokrajin, spletni biografski leksikon znanih osebnosti slovenskih pokrajin in Slovencev po svetu, portal Knjižnice.si, regijski portal Kamra, kjer je predstavljena lokalna zgodovina v zgodbah, in portal Dobreknjige, ki je namenjen promociji dobrega branja.

Četrt stoletja bibliobusa

Lani je PIŠK praznovala 25-letnico delovanja potujočega knjižničarstva z bibliobusom, ob jubileju zaradi epidemije niso mogli izpeljati mednarodnega simpozija, so pa izdali obsežen zbornik. V zborniku, ki je razdeljen na strokovni in literarni del, so zbrali zapise o potujoči knjižnici od ideje do danes in dodali bogato fotografsko gradivo in tudi literarne prispevke.

Že veliko preden so začeli razvažati knjige, se je porodila ideja, da bi jih pripeljali tudi v odročne kraje. Prvi pravi bibliobus je šel na pot 3. maja 1995, čez pet let ga je zamenjal večji in modernejši, leta 2000 je prvič zapeljal čez mejo k porabskim Slovencem, kamor še zdaj vozi dvakrat mesečno.

Izsledke svojega raziskovalnega dela je v publikaciji Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini strnila in predstavila Klaudija Sedar. Ta gimnazija, pravi avtorica, doslej ni bila podrobneje predstavljena in ovrednotena v slovenskem zgodovinopisju, prav tako ne njena vloga pri izobraževanju Slovencev v Slovenski krajini, a je zelo pomembna. Do ustanovitve Gimnazije Murska Sobota leta 1919 je bila osrednja izobraževalna srednješolska ustanova v tem prostoru. Zbornik je vpogled v čas od ustanovitve gimnazije leta 1893 do leta 1948, ko nastopi kulturni molk. Izvemo več o življenju gimnazije, predmetih, ki so jih poučevali, učiteljskem zboru, predstavljeni so dijaki s poudarkom na dijakih in maturantih iz Prekmurja in Porabja. Vse to je prikazano tudi v luči zgodovinskih, političnih in kulturnih okoliščin.

Izšla je tudi tretja številka Prekmuriane, revije Pokrajinske in študijske knjižnice za literaturo in kulturno zgodovino, ki zajema poglavja Literarni utrinki, Kulturnozgodovinski utrinki, Spomini ter Izbor iz domoznanske zakladnice 2020. Med drugim zapisi Metke Celec, Gabrijele Sečkar in Julijane Vöröš poudarjajo vlogo in pomen knjige ter branja kot kulturne vrednote. Klaudija Sedar predstavi spomenika v soboškem mestnem parku, spomenik prekmurskim književnikom in buditeljem, ki so ga odkrili leta 1939, in spomenik padlim prosvetnim delavcem NOB, ki je bil odkrit maja 1959. Predstavi tudi prekmursko Sanjsko knjigo, bibliografijo škofa Jožefa Smeja v letih 2015-2020, njegova prejšnja bibliografija je zbrana v drugih publikacijah. Spomni tudi na literarnega zgodovinarja, slavista in bibliotekarja Štefana Barbariča ter geografa in profesorja Ludvika Olasa.