Kmalu bolj jasna slika pomurske brezposelnosti

Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je trenutno 12,5-odstotna, kar je za 0,6 odstotka več kot lani
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaprtje gostinskih obratov bo imelo velik vpliv na brezposelnost. Foto: Jure ZAUNEKER
Jure Zauneker

V Pomurju po uradnih podatkih o brezposelnosti posledice epidemije covida-19 v tem trenutku še niso izrazite, a direktorica soboške območne službe zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) Stanislava Perčič pravi, da se je komaj v zadnjem času začelo povečevati število prijav na zavod v primerjavi z lanskim letom. Pričakujejo jih še več, tako da bo v prihodnjih mesecih bolj jasno, kakšno škodo je kriza povzročila na trgu dela.

V soboški območni enoti ZRSZ je bilo konec oktobra 5543 prijavljenih v evidenci brezposelnih, kar je za 0,2 odstotka več kot septembra letos. V primerjavi z istim obdobjem lani pa je prijavljenih celo za 2,6 odstotka manj brezposelnih, medtem ko je na ravni celotne Slovenije za 15,6 odstotka več brezposelnih kot v istem obdobju lani.

Na drugi strani priliv v evidenco brezposelnih kaže, da je bilo v letošnjem letu doslej 5469 novoprijavljenih oseb, kar je za 19,4 odstotka več kot v istem obdobju lani. Največji je bil priliv na območju gornjeradgonske upravne enote (UE), kjer je bilo na novo prijavljenih za 30 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom, na območju lendavske UE je bil porast 24,6-odstoten, na območju UE Ljutomer 7,2-odstoten, na območju UE Murska Sobota pa 18,5-odstoten. Na območju celotnega Pomurja je bilo doslej za 19,4 odstotka več na novo prijavljenih v evidenco brezposelnih kot v istem obdobju lani. A Perčičeva pojasnjuje, da so te številke posledica začasnih prijav ob začetku epidemije letos, ko so se zapirali gostinski obrati in nekatere druge dejavnosti.

Odliv je bil tudi v obratni smeri, torej v ponovno zaposlenost, bistveno večji kot v prejšnjih letih, potem ko so se razmere umirile. Prav tako so v to statistiko zajeti tisti, ki so se v letošnjem letu zaradi splošno znanih razmer celo dvakrat prijavili in odjavili iz evidence brezposelnih. Največ priliva med brezposelne je bilo na področju gostinstva, ki je v tem pogledu najbolj specifična panoga. Pri tem Perčičeva poudarja, da je bilo letos na voljo za 20 odstotkov manj delovnih mest kot v preteklem letu.

Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je trenutno 12,5-odstotna, kar je za 0,6 odstotka več kot lani, na ravni države pa 9,1-odstotna. Stanje je skrb vzbujajoče, saj komaj zdaj prihaja do odpuščanj, jasnejša slika o razmerah na trgu pa bo v prihodnjih mesecih, ko bo postalo bolj jasno, kakšne posledice je kriza pustila predvsem v gostinstvu in drugih kritičnih panogah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta