Ines Baler
Arheolog in vodja raziskav na Tišini Samo Sankovič iz Pomurskega muzeja Murska Sobota je predstavil ugotovitve izkopavanj, ki so v okolici tišinske cerkve potekala od novembra 2018. Takrat je namreč muzej na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor okrog cerkve, na kateri so nameravali obnoviti fasado, izkopal arheološke sonde, da bi ocenili arheološki potencial tistega območja. Zaradi obnove ceste na Tišini so izkopavanja opravili tudi na območju med cerkvijo in cesto. "Eno najbolj presenetljivih odkritij je grobišče iz časa kulture žarnih grobišč. Gre za konec bronaste dobe, od 12. do 9. stoletja pred našim štetjem. Takrat je prišlo do velike spremembe v načinu pokopavanja. Umrle so začeli upepeljevati in jih pokopavati v žarah ali pa so pepel stresli v grobno jamo. Našli smo enajst takih grobov, štirje pa so še verjetni," je povedal. V šestih od teh grobov so bili tudi pridatki, predmeti, ki so bili pokopani z umrlimi.
Pokojnike so pokopavali v smeri zahod-vzhod
"Grobne jamice so bile velike od 40 do 50 centimetrov, vanje so ljudje nasuli žganino in ostanke kosti. V bogatejših grobovih je izstopala predvsem lončevina - posodice s kakšno hrano ali pijačo za popotnico, našli smo tudi noše, igle za spenjanje oblačil, zapestnice," je naštel. V najbogatejšem grobu so našli kar 13 posod. Kot zanimivost Sankovič doda, da čeprav se obdobje imenuje kultura žarnih grobišč, posode niso bile uporabljene kot žare, ampak je bila žganina posuta na dnu groba.
Kot izjemno najdbo Sankovič ocenjuje tudi popolnoma ohranjeno tulasto bronasto sekiro iz 9. stoletja pred našim štetjem. Ta je v postopku konzerviranja, nenavadna pa je zato, ker za grobove tistega obdobja orožje ni značilno. So pa našli tudi železni nož, ta material pa se je začel pojavljati konec bronaste dobe.
V prvi sondi so na globini dveh metrov naleteli tudi na predmete, ki so jih našli pri lobanji in so nakazovali, da gre za grobišče iz 11. stoletja. Našli so namreč osem obsenčnih obročkov, ki so bili značilni za tisto obdobje. Ob razkopavanju ceste, 60 metrov od cerkve proti severu, skoraj do občinske stavbe, so arheologi naleteli na še eno veliko grobišče. Našli so 72 grobov, 14 jih je še možnih. "V tistem obdobju so pokojnike pokopavali v ležečem položaju v smeri zahod-vzhod, kar je pravilo. V 45 odstotkih grobov smo našli najdbe, v glavnem gre za ženske grobove in nakit, večinoma naglavni, ki je bil takrat popularen. To so bronasti, srebrni ali železni obsenčni obročki, ki so jih ženske nosile poveznjene na glavo, na rute ali trakove," opisuje arheolog. Najdbe so večinoma značilne le za ženske grobove, medtem ko so bila v moških najdena predvsem okostja.
Cerkev je verjetno starejša, kot pričajo pisni viri
Druge najdbe so iz visokega srednjega in novega veka. Kot je povedal Sankovič, so v srednjem veku prebivalci okrog 30 metrov severno od tišinske cerkve izkopali tri metre širok jarek in začeli pokopavati samo znotraj tistega območja. Ocenjuje, da je to morda povezano z gradnjo ali nastankom nove cerkve, ki je zato verjetno starejša, kot pričajo pisni viri. "Izkopali smo 81 grobov. Pokojniki so bili večinoma pokopani v smeri zahod-vzhod, položeni pa so bili na hrbet. Našli smo dosti žebljev od krst, ohranjeni pa so bili tudi organski predmeti. Niso pa bili vsi pokopani v tej smeri. V sondi 2 ob južni steni cerkve so bila pokopana tri dekleta, ki so bila usmerjena druga proti drugi, pokopana pa v smeri sever-jug, kar je precej nenavadno. Malo stran smo našli še en grob, pokojnik je bil, kot kaže, pokopan v takrat že zapolnjen jarek, usmerjen pa prav tako od severa proti jugu. V grob je bil vržen z licem navzdol," je pojasnil in dodal, da za to obstaja več teorij.
Zanimiva arheološka stvar je polkrožni zid
Ugotovitve po izkopavanjih kažejo, da je bila ladja cerkve prizidana k prezbiteriju. V raziskavah je sodeloval tudi Center za preventivno arheologijo. Z geofizikalnimi raziskavami so v tla pošiljali signale in na podlagi odbojev interpretirali, kaj je pod zemljo. Tako so ugotovili, da so tam vsaj tri grobnice, morda celo četrta, najbolj zanimiva arheološka stvar pa je polkrožni zid, ki ga interpretirajo kot možno starejšo cerkvico. Je na dveh metrih globine, kar sovpada z višino ali globino najdenih grobov iz 11. stoletja. Obenem Sankovič opozarja, da dokler se to arheološko ne razišče, se ne more natančno vedeti, iz katerega obdobja je.
Na splošno so rezultati raziskav izjemni. "Grobišče iz poznega žarnogrobiščnega obdobja je največje in najbogatejše grobišče, najdeno v Pomurju do zdaj. Veliko in edino je tudi grobišče iz 11. in 10. stoletja z več sto grobovi, do zdaj smo imeli iz tistega obdobja le štiri obsenčnike iz Veržeja in eno ostrogo iz Dokležovja," pojasnjuje.
Arheološke delavce veliko dela čaka še v institucijah. Pomurski muzej Murska Sobota sodeluje tudi z antropološkim centrom Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in radiokarbonskim laboratorijem iz Poznana na Poljskem. Prvi analizira kostne ostanke in lahko določi na primer spol pokojnika, starost ob smrti, bolezni, ki jih je imel. Na Poljsko pa pošiljajo oglje in dele kosti, strokovnjaki pa na podlagi razpada ogljika C14 določijo, kdaj je človek umrl.
