Svetovalka za projekte v moravskotopliški občinski upravi Mojca Breščak je med župane, ki so v prvi vrsti varuhi in protagonisti lastnih lokalnih interesov, zasejala prikrit nemir. Na seji sveta pomurske razvojne regije je namreč vprašala, kako se bodo delila sredstva v višini 1,7 milijona evrov, ki bodo ostala po izvedbi projektov s prednostne liste A dogovora o razvoju pomurske regije (DRR). Vročo temo, ki jo je slutiti v ozadju, je s pojasnili dodatno ogrel Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota (RCMS).
Zasuk v smeri države
Dejal je, da so bile za izvedbo DRR izdane odločbe za vse odobrene projekte v skupni vrednosti približno 60 milijonov evrov in da je s tem tudi izvedba razvojnega mehanizma končana. Tako tudi ni več pravne podlage za odločanje o razporeditvi ostankov sredstev, je še povedal Kar. Zato je županskemu zboru predlagal, naj pozove Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), da višino ostanka sredstev najprej ugotovi oziroma formalno potrdi in potem zanj objavi javni poziv.
Gre za razliko med ocenjeno vrednostjo projekta in dejansko, torej izpogajano ceno izvedbe
S tem bi občine tudi dobile možnost odločanja o tem, za katere projekte bi namenile denar. Teh projektov je v regiji več, je pojasnjeval Kar in še naštel kolesarske steze, poslovne cone, vodovod in drugo. Franc Horvat, župan Občine Tišina, je nato predlagal dopolnitev sklepa s pozivom državi, da se v prihodnje natančno določijo pravila glede ostanka sredstev, ki da morajo ostati v regiji, in da se pravila igre potem ne spreminjajo več. Breščakova pa je predlagala dopolnitev, da regija pošlje pristojnim na državni ravni jasen signal, da podpira financiranje projektov z liste B dogovora o razvoju.
Ključ delitve že pripravljen
Opisano dogajanje na seji sveta razvojne regije je velik odmik od že sprejetih sklepov, da se ostanek sredstev iz dogovora nameni regijskim projektom, uvrščenim na listo B, za katere je bil že tudi pripravljen predlog delitve. Občini Radenci bi za gradnjo čistilne naprave s hidravličnimi ukrepi na kanalizacijskem omrežju pripadal 32,32-odstotni delež ostanka sredstev, Občini Črenšovci za odvajanje in čiščenje komunalne vode 22,56-odstotni, Občini Odranci prav tako za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode 7,52-odstotni, nadgradnji čistilne naprave Dobrovnik 7,52-odstotni in Občini Ljutomer za kanalizacijsko omrežje Kamenščak prav tako 7,25-odstotni delež.
Kako se je ostanek sploh ustvaril in ali res gre za 1,7 milijona evrov? "Ugotovljeni ostanek izhaja iz primerjave dodeljenih sredstev v okviru podpisanega DRR in izdane odločitve o podpori za projekt nadgradnje pomurskega vodovoda sistema B s strani SVRK," je pojasnil Bojan Kar. Predvideva tudi, da se je znižala celotna vrednost projekta, kar pomeni tudi nižjo vrednost upravičenih stroškov in nižjo vrednost sredstev iz DRR. Natančni razlogi za nižjo vrednost omenjenega projekta RCMS niso znani.
Zakaj se ostanek avtomatsko ne nameni za izvedbo komunalnih projektov, ki so na seznamu B? Direktor RCMS je pojasnil, da so projekti odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda s seznama B rezervni projekti regije, ki predstavljajo le identifikacijo potreb regije po posameznih prednostnih naložbah. "Ti projekti niso sestavni del podpisanega dogovora o razvoju pomurske razvojne regije."
Za izvajanje projektov z liste B bi morala biti izpolnjena dva pogoja, še pojasnjuje Kar. Prvi se nanaša na razpoložljiva sredstva, ki bi ostala, če se kateri od projektov ne bi izvedel. To pa se ni zgodilo, saj so vsi prijavitelji prejeli odločbe SVRK o potrditvi operacije. Drugi pogoj pa se nanaša na postopek DRR, ki ga je novembra 2017 objavilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ta se je formalno končal decembra 2020, torej z zadnjim rokom za oddajo vlog za neposredno potrditev.
"To pomeni, da ne obstaja formalni okvir za umeščanje novih projektov v okvir tega mehanizma," je še pojasnil Kar. Dodal je: "Vsekakor želimo, da ostanek razpoložljivih sredstev ostane v regiji in se nameni za regijske projekte na tako imenovani listi B. Vendar ta trenutek nimamo jasnega odgovora države oziroma aktualnega pravnega okvira, kako jih bo mogoče realizirati za te namene."
Z drugimi besedami to pomeni, da bi si občine lahko delile samo tisti presežek, ki bi nastal, če bi kateri pri izvedbi njenega projekta "spodrsnilo". Ostanek, ki je nastal zaradi zbijanja cene pri izvajalcih projekta nadgradnje vodovoda sistema B, pa je stvar države. In še, da je za morebitne spremembe zadnji vlak odpeljal konec decembra.
Toda župani občin, ki so s komunalnimi projekti pristali na listi B dogovora, so prinesli na dan sklepe sestanka, ki ga je septembra lani sklical prav RCMS, bil pa je namenjen vprašanju delitve ostanka sredstev pri projektu nadgradnje pomurskega vodovoda sistema B. Dogovorili so se, da RCMS zbere podatke o pripravljenosti projektov občin za izvedbo in o višini ostanka sredstev, nato pa se pripravi predlog delitve. O znesku se takrat še nismo mogli pogovarjati, pravi Daniel Kalamar, direktor družbe Vodovod sistema B.
Glede izvora presežka je bil Kalamar veliko jasnejši. Povedal je, da ne gre za ostanek, ki bi nastal zaradi črtanja vodarne v Murski Soboti in spremembe projektne dokumentacije za nadgradnjo sistema B, ampak za razliko med ocenjeno vrednostjo projekta, kot jo je dal projektant, in dejansko, torej izpogajano vrednostjo za izvedbo projekta po razpisih. "Še vedno je odprt eden od razpisov in zato še ne vemo, kateri ponudnik bo izbran. Pri izbiri prvega bo razlika lahko še večja, če bo izbran drugi, pa bo razlika in s tem ostanek takšen, kot ste omenili," je še dejal Kalamar.
Vprašanje, zakaj ostanek sredstev ne pripada projektom na listi B iz dogovora o razvoju regije, smo poslali na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, prav tako vprašanje, zakaj o delitvi tega ne odloča regijski organ. Vendar nam doslej niso odgovorili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
