Potem ko je Sloveniji aprila začela veljati nova dajatev za odjavljena vozila, ki jo morajo po zakonu o dajatvah za motorna vozila plačati vsi lastniki vozil, odjavljenih od 1. aprila 2018. Dajatev bo treba plačevati deset let od zadnje odjave vozila. Izjem ali oprostitev plačila zakon ne pozna, lastniki odjavljenih vozil se mu lahko ognejo samo, če vozilo znova registrirajo ali ga dajo v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja. Dajatev se po novem plačuje za odjavljena osebna vozila, tovorna vozila za prevoz blaga z največjo maso do 3,5 tone in trikolesne mopede. Tu pa se za marsikoga pojavi težava, saj družbe, ki se ukvarjajo z razgradnjo vozil, brezplačno razgradijo samo vozila, odjavljena v celoti, taka vozila tudi brezplačno odpeljejo.
Če pa vozilu manjka kak del, morajo lastniki vozil pri razgradnji to doplačati. Tako bodo morali pri razgradnji vozila brez bistvenih sestavnih delov doplačati 45 evrov za manjkajoči motor, 30 evrov za manjkajoči katalizator in tako naprej. "S tem ljudem preprečujejo, da bi ohranili nekaj avtomobilskih delov, ki jih potrebujejo. Sam imam recimo doma poleg vozila, ki ga uporabljam, še eno enako odjavljeno vozilo, ki ga uporabljam za rezervne dele. Konec koncev tudi ne vem, zakaj ne bi smel prodati še kakšnega delujočega avtomobilskega dela. Spletne trgovine so polne tovrstnih ponudb," se sprašuje eden od lastnikov odjavljenega vozila iz Pomurja, ki ne želi biti imenovan.
Z nepopolnim vozilom ne izpolnijo kvote
Direktor družbe Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat pojasnjuje, da je takšno ravnanje v skladu z uredbo, ki ureja to področje, ta pa pravi, da se mora v razgradnjo izročiti celotno vozilo. "Taka je tudi zaveza iz dogovora med koncesionarji in avtomobilskimi proizvajalci." Tem morajo družbe, ki se ukvarjajo z razgradnjo, sporočiti tudi modele in serijske številke razgrajenih vozil. Prav tako gre za vprašanje stroškovne narave, pojasnjuje Horvat. Kot pravi, so bili že primeri, da so v razgradnjo pripeljali samo školjko vozila, ki je bila polna smeti, brez podvozja ali motorja. "Razgradnja in vsi stroški, povezani z njo, se krijejo iz izplena od razgrajenega vozila, prihodek prinašajo predvsem koristne surovine. Celoten avtomobil na primer tehta tono, od katere je treba reciklirati 900 kilogramov. Če dobimo v razgradnjo samo školjko, ki tehta 190 kilogramov, s tem ne izpolnimo zahtevane kvote za recikliranje." Po besedah Horvata gre tudi za ekološko vprašanje, saj morajo pri razgradnji avtomobilov odstraniti nevarne snovi, olja in eksplozivne elemente: "Ti sicer končajo drugod."
Dajatev problematična tudi za lastnike starodobnikov
Dajatev za odjavljena vozila se sicer ne plačuje za odjavljena vozila s statusom starodobnega vozila, kar pa še ne pomeni, da ne bo vplivala na ljubitelje starodobnikov. Viktor Benko iz Avto-moto kluba starodobnih vozil Goričko pojasnjuje, da imajo nekateri člani društva v lasti vozila, ki so v čakalni vrsti, kar pomeni, da jim manjka še nekaj let do 30 let, s čimer izpolnijo pogoj za pridobitev statusa starodobnika. Ti morajo sedaj za ta vozila plačevati dajatev. Kot pravi, se na srečo še noben član ni odločil, da bi zaradi dajatve uničil avtomobil. "Pred kratkim sem govoril s članom, ki se je odločil, da bo s svojim mercedesom počakal na status in v vmesnem času plačal dajatev. Večina nas ima doma več avtomobilov, a nam je žal, da bi jih dali stran. Zakonodajalec bi moral omogočiti izjeme v primeru takšnih vozil, ki izpolnjujejo vse kriterije, da bodo postala starodobna vozila, ne pa da vse mečejo v isti koš. Lastniki takih vozil bi lahko tudi s fotografijami in drugim gradivom dokazali, da gre za vozila, ki takšne kriterije izpolnjujejo." Člani klubov starodobnih vozil so navdušenci nad tehnično dediščino in skrbijo za njeno ohranitev, zato ima po besedah Benka vsak doma vsaj dve vozili ali tri. "V našem klubu nas je več kot 100, vsi skupaj pa imamo zagotovo od 300 do 400 vozil."
