Majda Horvat
Minister za okolje in prostor Jure Leben in visoki predstavnik iz Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) Miguel Clüsener-Godt sta v prostorih občine Velika Polana podelila certifikate županom in županjam občin novo ustanovljenega Biosfernega območja Mura (BOM). Gre za četrto biosferno območje v Sloveniji, razglašeno v okviru Unescovega programa Človek in biosfera julija lani. Ta prestižni status daje območju BOM posebno priložnost za razvoj in promocijo - pa tudi za povezovanje s preostalimi državami v rečnem koridorju Mure, Drave in Donave, in sicer od Avstrije prek Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije.
Investitor bo lahko ponovil "vajo"
Severovzhodna Slovenija je tako tudi uradno dobila prvo biosferno območje pri Unescu, ki obsega slabih 29.000 hektarjev ozemlja in vključuje 16 obmurskih občin, ob pomurskih tudi občino Šentilj. Leben je ob tem dejal, da se je v tem primeru znova pokazalo, da če delamo skupaj, lahko dosegamo pomembne rezultate. Slovenija je s tem dobila novo najvrednejše naravno območje, ki ga bo morala še naprej razvijati skupaj z lokalnimi skupnostmi, lokalnim skupnostim pa to prinaša nove priložnosti za razvoj turizma in kulture ter na tej osnovi nova delovna mesta. "Ravno zato sem na osnovi izvajanja koalicijske zaveze sporočil, da se aktivnosti v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Muri ne bodo izvajale. Predlagal sem, da se zaustavi postopek državnega prostorskega načrta. Vemo, da je okoljsko poročilo negativno in trenutno ne vidim potreb, da se ta postopek razvija naprej. Investitor bo tako moral v naslednjih letih narediti ponovno 'vajo'. Pogledati bo moral, kako bi lahko take objekte umestil v prostor, da bodo okoljsko sprejemljivi," je še izjavil Leben. Njegov predlog bo seveda deležen še medresorske razprave, gradivo pa bo dopolnjeno. Tak način je namreč, tako Leben, ob negativnem okoljskem poročilu bolj sprejemljiv kot javne razgrnitve v sosednjih državah - in da se šele potem z odločbo ugotovi, da je okoljsko poročilo nesprejemljivo. "S tem skrajšamo birokratske postopke in se izognemo velikim stroškom," je razloge za svojo odločitev pojasnil minister.
Omejitev ne bo. Namenskih sredstev pa tudi ne?
Glede omejitev delovanja na novem biosfernem območju, ki so se jih bali predvsem kmetje in zato tudi nekaj časa tudi nasprotovali razglasitvi, pa je minister dejal, da je na varovanih območjih mogoče delati marsikaj, predpogoj pa je, da se s tem ne poslabšuje trenutnega stanja okolja. Na vprašanje, ali bo država zaradi nekih omejitev, ki vendar tu bodo, in z namenom razvoja tega območja formirala neka finančna sredstva, pa je Leben odgovoril, da je pobuda za zaščiteno območje BOM prišla z lokalne skupnosti. "Kot veste, so občine tudi tiste, ki v svojih prostorskih načrtih načrtujejo način izrabe svojega prostora. Občine so se torej združile in občine so videle v tem svoje prednosti. Na drugi strani pa je potem država pomagala, da smo lahko ta postopek pripeljali skupaj do konca," je še izjavil. Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana in pobudnik aktivnosti za razglasitev BOM, pa je vendar spomnil in se tudi zahvalil ministrom iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije, ki so leta 2011 v Budimpešti podpisali deklaracijo o ustanovitvi skupnega petdeželnega Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava.
Pri tem lokalne skupnosti seveda niso sodelovale, je poudaril. "Ko pa smo v tem videli izzive in priložnosti zase, smo se vključili." Jaklin je še povedal, da v regiji ne manjka idej za pripravo projektov na tej osnovi in ne manjka pripravljenost, da se o tem dogovorimo.
Vesel bo še več
Dober teden po razglasitvi BOM ali natančno 1. avgusta 2018 je velikopolanska občina pripravila slovesnost, na katero je Jaklin prinesel leseno veslo, v resnici krmilo murske ladje, na katero se je v smislu zaveze za sodelovanje podpisalo trinajst županov ali predstavnikov občin, partnerjev BOM. Sporočilo tega je bilo, da bodo lahko pluli le tako, če se bodo znali dogovoriti, v katero smer naj gredo. "To veslo je še vedno aktualno in bo na nek način v 'razmnoževanju'. Na konstitutivni seji območnega razvojnega partnerstva bodo to veslo prejeli vsi predstavniki partnerskih občin. Saj vemo, da smo se lani podpisovali le na eno, in to tudi ni nikamor izginilo," je še poudaril Jaklin. In kdo bo krmar na tem skupnem čolnu? Jaklin nima odgovora, ker da se bo treba o tem še dogovoriti. "Na Muri pa poznamo brodove, ki so pripeti na jeklenice. In tako se vedno ve za smer, v katero pluje," je odgovoril v prispodobi.
