Nekateri kmetje v zadnjem obdobju vnovič opozarjajo na veliko škodo, ki jim jo povzroča divjad, obenem pa število divjih živali v zadnjih letih močno narašča. Največ škode na kmetijskih površinah povzročijo divji prašiči in jelenjad.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lovci v Sloveniji lani skupno odvzeli 66.981 divjih živali, odvzem zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi ne glede na vzrok. Med drugim je bilo uplenjenih 19.377 divjih prašičev, kar je največ v zadnjih desetih letih. Na območju, s katerim gospodarijo pomurski lovci, je bilo lani odvzetih 895 jelenov, kar je po podatkih ministrstva rekordno število v zadnjih desetih letih. V Pomurju je bilo v letu 2021 uplenjenih 1036 divjih prašičev.
Državne spodbude
V Zvezi lovskih družin (ZLD) Prekmurje, ki zajema upravni enoti Murska Sobota in Lendava, so lani načrtovali odstrel 642 divjih prašičev, na koncu jih je bilo odstreljenih 972. Tudi pri jelenjadi so načrtovani odstrel 850 živali nekoliko presegli. "V zadnjem obdobju tudi pri nas največ škode povzročajo divji prašiči in jelenjad, zato se lovske družine zavzemajo, da zmanjšajo populacijo v okviru načrtovanih odvzemov," pravi predsednik ZLD Prekmurje Ludvik Rituper. K temu jih spodbuja tudi država s finančnim nagrajevanjem.
Štefan Kovač, vodja območne enote Zavoda za gozdove Murska Sobota, doda, da je bilo v letu 2021 v Sloveniji in verjetno tudi v sosednjih državah izjemno in v zgodovini do zdaj največje povečanje populacije divjega prašiča. "Največje povečanje v Pomurju je bilo v predelu ob madžarski meji, to je na severovzhodu Goričkega, kjer deluje lovišče s posebnim namenom Kompas, ter proti jugovzhodu, kjer delujejo lovske družine Petišovci, Prosenjakovci in Dobrovnik."
S prodajo divjačinskega mesa ni mogoče pokriti škode
Kot najverjetnejši razlog za to Kovač navaja ciklično nihanje velikosti populacije, mile zime, zelo ugodne prehranske razmere na kmetijskih površinah, povečevanje obsega pridelave koruze in sezonske migracije oziroma priselitve te divjadi iz Madžarske. "Zaradi povečanja populacije se je tudi pri nas povečala nevarnost pojava afriške prašičje kuge, ki človeku neposredno ni nevarna, lahko pa ima uničujoč vpliv na domače živali," ob tem še opozori vodja območne enote zavoda za gozdove.
Tri dni za prijavo
Kot opažajo v ZLD Prekmurje, je težko ločiti, ali je škodo na kmetijskih in gozdnih površinah povzročila jelenjad ali divji prašiči. Po njihovih podatkih je bilo lani na območju, ki ga pokriva zveza, izplačanih 375 tisoč evrov za škodo po divjadi, od tega vsaj 242 tisoč evrov za škodo, ki jo je povzročila jelenjad.
Škoda na nelovnih površinah
Divjad ne povzroča škode le na lovnih površinah, ampak tudi na nelovnih. Po podatkih murskosoboške območne enote zavoda za gozdove so v Pomurju lani obravnavali dvanajst primerov škod na nelovnih površinah. Največ tovrstnih škod nastane v naseljih, na ograjah pri hišah, v nasadih cipres okrog hiš ter v sadovnjakih in vrtovih, ki so ograjeni z ustrezno ograjo. Za obravnavo primera je potrebna pisna prijava škode na pristojni območni enoti zavoda za gozdove, sledijo terenski ogled, ocena škode in morebitna sklenitev sporazuma.
Postopek ocenjevanja škode zaradi divjadi poteka v skladu z določili zakona o divjadi in lovstvu. V njem je določeno, da za škodo, ki jo povzroči divjad v lovišču ali v lovišču posebnega namena na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec lovišča. Povzročeno škodo morajo oškodovanci v treh dneh, potem ko so jo opazili, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca lovišča. Ti si nato škodo praviloma skupaj z oškodovancem ogledajo in se skušajo dogovoriti o škodi. "Kolikor mi je znano, je večina škodnih dogodkov rešena že na tej stopnji, če pa sporazum ni dosežen, to rešuje komisija na drugi stopnji, ki jo imenuje kmetijski minister," pravi Rituper.
Upravljavci lovišč so dolžni vzpostaviti takšno stanje, kot je bilo pred nastankom škode po divjadi. Škodo lahko poravnajo s svojim delom, oškodovancu lahko zagotovijo izgubljeni pridelek ali mu plačajo odškodnino. Lovske družine sredstva za to dobijo v glavnem od gospodarjenja z loviščem, torej od prodaje divjadi. "Cena za kilogram divjačine prvega kakovostnega razreda je 3,72 evra z davkom za srnjad, 2,41 evra z davkom za jelenjad in 1,70 evra z davkom za divjega prašiča. S prodajo divjih prašičev ni mogoče pokriti škode, ki jo ti naredijo," je jasen predsednik ZLD Prekmurje.
Zaradi povečanega obsega škode je pristojno ministrstvo že pred časom odpravilo skoraj vse omejitve pri lovu na divje prašiče v vseh loviščih v Sloveniji, tako je dovoljen neomejen odstrel teh živali. Lani je bila zaradi grožnje afriške prašičje kuge pri lovu na divje prašiče dovoljena tudi uporaba strelnih namerilnikov z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe, infrardečo napravo, če se lahko pritrdi na orožje. "To pomeni, da se lahko lov izvaja tudi ponoči, takrat namreč prašiči naredijo največ škode," še pove predsednik ZLD Prekmurje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
