Četrto leto zapored sta Pokrajinska in študijska knjižnica (PIŠK) Murska Sobota in Varstveno-delovni center (VDC) Murska Sobota organizirala Karolinino bralno značko, ki je del projekta Bralne vezi. Ta omogoča ljudem, ki težje berejo, dostop do literature, informacij in kulture v razumljivi obliki. Od leta 2017 je zato v murskosoboški knjižnici postavljena knjižna polica s knjigami v lahkem branju.
"Ljudem, ki težje berejo oziroma težje razumejo prebrano, smo želeli tudi na ta način omogočiti večjo vključenost v družbo. Mislim, da nam prizadevanja uspevajo, saj število sodelujočih bralcev raste iz leta v leto, letos se nam je tako pridružilo že 76 bralcev," je pojasnila Metka Celec, višja knjižničarka v PIŠK Murska Sobota in vodja projekta Karolinina bralna značka. Ta je potekala že lani, priznanja sodelujočim in praktično darilo, ki so ga prejeli tudi njihovi mentorji, pa so podelili letos.
Publikacije za lahko branje so prilagojene ljudem z bralnimi težavami
Pri bralni znački sodelujejo uporabniki vseh štirih pomurskih enot VDC, murskosoboške, gornjeradgonske, ljutomerske in lendavske, VDC Želva, centra Sonček Murska Sobota, dve leti pa tudi učenci Osnovne šole IV Murska Sobota in uporabniki Centra Naprej Maribor, delovne enote Murska Sobota. "Število sodelujočih bralcev v bralni znački se po posameznih ustanovah razlikuje, v vsaki jih je bilo med osem in deset. Največ sodelujočih je bilo na tokratni bralni znački iz soboške četrte osnovne šole, kar 24, ter iz murskosoboške delovne enote Centra Naprej Maribor, tam je sodelovalo dvanajst uporabnikov," tako Celčeva.
S številom sodelujočih v bralni znački so organizatorji zadovoljni, tudi s številom gradiv, prilagojenih lahkemu branju, vseeno pa upajo, da bo tovrstnega gradiva iz leta v leto več. "Strokovni delavci smo veseli, da izhaja vedno več leposlovnega, strokovnega in poučnega gradiva v lahkem branju. Letos so bile v ta namen predelane tudi Ustava Republike Slovenije, knjižica o obveznem zdravstvenem zavarovanju ter knjižica o enakih pravicah in enakih možnostih za vse," je ob tem dodala Silva Felkar, vodja murskosoboške enote VDC.
Najraje ljubezensko literaturo
Lahko branje pomeni, da so stavki kratki in enostavni, besedila so postavljena na levi strani knjige in opremljena s fotografijami ter slikami, črke so velikokrat zapisane odebeljeno in tiskano. Za prilagoditev vsebine bralcem z ovirami pri branju poskrbi Zavod Risa. Vendar literatura, ki bi bila primerna za lahko branje, ne izhaja pogosto.
Na knjižni polici, namenjeni lahkemu branju, tako bralci v murskosoboški knjižnici izbirajo med nekaj več kot desetimi knjigami, zloženkami s strokovno vsebino, ki jih je izdalo društvo Sožitje, ter časopisom 20 minut, ki ga izdaja Zavod Risa. "Od znanih del so na knjižni polici tudi Visoška kronika Ivana Tavčarja, Pod svobodnim soncem Frana S. Finžgarja, Romeo in Julija, imamo tudi dve ljubezenski zgodbi Cvetje in ogenj ter Moda in neroda, ki ju je Aksinija Kermauner napisala skupaj z uporabniki različnih VDC-jev. Ti dve knjigi sta med bralci najbolj iskani, tudi sicer najraje posegajo po knjigah z ljubezensko tematiko, ki imajo srečen konec," je dejala knjižničarka in dodala, da je zagotovo vsaj deset bralcev, ki so že večkrat prebrali vse knjige s police.
"Naši uporabniki se že veselijo pete bralne značke. Letos smo skupaj prebirali knjigo Dom je tam, kjer je srce, vendar je vsem najbolj pri srcu knjiga Karoline Kolmanič Tu je doma ljubezen, pri pisanju katere so sodelovali tudi naši uporabniki," je pojasnila Felkarjeva. Kot je nadaljevala, so se njihovi uporabniki prej bolj zadrževali pri otroških in mladinskih gradivih, vendar jim ta ne ponujajo toliko možnosti za učenje o odnosih med starejšimi, o ljubezni, o komunikaciji, o reševanju težav. "Odrasli potrebujejo odrasle vsebine," je razložila.
Kmalu spet bralne ure
Ravno učenje iz zgodb, ki so zapisane v knjigah, in usvajanje branja sta za sodelujoče najbolj pomembna, kot nam je povedala uporabnica murskosoboške enote VDC Sara Rozman, ki je ob podelitvi priznanj z veseljem tudi prebrala del odlomka iz knjige Tu je doma ljubezen. "Redno zahajam v knjižnico. Imam namreč težave s koncentracijo, zato mi dobra knjiga pomaga tudi pri ohranjanju nivoja koncentracije." "Mislim, da veliko bolj, kot če bi gledal televizijo, zato mi je sodelovanje v bralni znački zelo pomembno," pa je dodal Zoran Mlinarič iz murskosoboške delovne enote Centra Naprej Maribor.
Izposoja gradiva lahkega branja v murskosoboški knjižnici poteka na enak način kot izposoja drugega knjižničnega gradiva, sodelujoči pa morajo v času Karolinine bralne značke prebrati dve prozni deli in eno pesem. "Doslej pesmi sicer še niso bili napisane v lahkem branju, zato sem izbrala nekaj pesniških zbirk Toneta Pavčka, Ferija Lainščka in drugih znanih slovenskih pesnikov," tako sogovornica. Literaturo, ki je težja za razumevanje, so v času, ko ni bilo epidemije, sodelujoči v bralni znački skupaj s Celčevo predelovali in se o njej pogovarjali pri bralnih urah, ki so jih imeli enkrat mesečno. "Sedaj bralci to storijo skupaj z mentorji v zavodih in centrih. Če bo vse po sreči, pa se bomo v kratkem ponovno začeli enkrat mesečno srečevati pri bralnih urah, kjer bomo krepili bralne vezi. To jim namreč že zelo manjka, zato nestrpno pričakujejo naša druženja," je sklenila knjižničarka Metka Celec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
