Občina Lendava zavrnila vloge in obrnila hrbet invalidom

Majda Horvat, Vestnik
03.09.2021 06:00
Zaradi neizpolnjevanja krajevnega pogoja, ki je bil naveden v javnem razpisu, je lendavska občina zavrnila vloge za sofinanciranje posebnih socialnih programov invalidskih društev, ki imajo sedež v Murski Soboti.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Branko Gornjec, Stanko Novak in Vojmir Prosen so se odločili, da potezo lendavske občine predstavijo širši javnosti. Foto Majda Horvat (foto: Majda Horvat)
Majda Horvat

Občina Lendava se je odločila, da bo letos finančno podprla samo tiste programe in projekte s področja socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarnih dejavnosti, ki jih izvajajo društva s sedežem ali podružnico na njenem območju. To pomeni, da so bile zaradi neizpolnjevanja krajevnega pogoja, ki je bil naveden v javnem razpisu občine, objavljenem aprila letos, zavrnjene vloge za sofinanciranje posebnih socialnih programov tistih invalidskih društev, ki delujejo na regijski ravni in imajo sedež v Murski Soboti. To so Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota ter Društvo gluhih in naglušnih Pomurja.

Predsednika društev paraplegikov ter slepih in slabovidnih Stanko Novak in Vojmir Prosen ter sekretar društva gluhih in naglušnih Branko Gornjec so se odločili, da potezo lendavske občine predstavijo širši javnosti. Poudarjajo, da jih je izključitev pri kandidiranju za občinska sredstva, namenjena socialnim programom, neprijetno presenetila, kajti člani društva prihajajo tudi z območja lendavske občine. Pravijo še, da gre za finančno močno občino, ki ji višina sredstev, kot jih je prejšnja leta namenjala tem društvom, ne pomeni visokega izdatka. Njena odločitev se tudi izključuje z začetim postopkom za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Sogovorniki so zagotovili, da kljub občinski zavrnitvi članov z območja lendavske občine ne bodo prikrajšali za pomoč, ki jo potrebujejo in ki jim jo društvo lahko zagotovi.

Ni samo denar, je tudi gesta spoštovanja

Vojmir Prosen pravi, da zavrnitev njihove vloge pomeni finančni primanjkljaj pri izvedbi šestih posebnih socialnih programov, ki jih za društvo slepih in slabovidnih opravljajo strokovnjaki različnih specialnosti. "Toda obvezali smo se, da bomo vso strokovno pomoč in pomoč pri sofinanciranju nabave medicinsko-tehničnih pripomočkov zmogli tudi za člane z območja lendavske občine, ki bodo za to zaprosili. Toda problem ni samo Občina Lendava, ampak se lahko enako odločijo tudi druge občine, ki bodo vzorcu lendavske občine sledile pri objavljanju razpisov," še opozori Prosen.

Branko Gornjec je povedal, da sredstva, ki jih je lendavska občina doslej namenjala invalidskim društvom, ki delujejo na regijski ravni, niso bila visoka, so pa vendar bila pomembno sporočilo, da je tako županu kot občinskemu svetu mar za njihove invalidne občane. Zahtevo po ustanavljanju podružnic pa, kot meni Gornjec, lahko razumejo tudi kot neke vrste izsiljevanje. Stroški za zagotovitev delovanja podružnice bi namreč močno presegli sredstva, ki bi jim jih zagotovila Občina Lendava.

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja šteje približno 600 članov, od tega je 450 invalidov, 51 teh je iz lendavske občine. Med člani društva z območja lendavske občine, ki so to vse od mladosti, pa je kar 12 gluhih oseb. "Vem, da ima občina diskrecijsko pravico odločati o nekih pravicah, vem pa tudi, da je takšno ravnanje, izključevanje moralno sporno. Pozivam občinske svetnike, da preverijo, kako je s tem, prav tako občane, da nas podprejo pri prizadevanjih, da se bomo lahko še naprej prijavljali na razpise in se potegovali za ta sredstva. Upam, da bomo v prihodnje našli skupni jezik in premostili letošnje težave," je še izjavil predstavnik gluhih in naglušnih. Njihovo društvo podpira 12 pomurskih občin, s tem da preostale sofinanciranja posebnih socialnih programov društev sploh ne razpisujejo.

Stanko Novak je povedal, da njihovo društvo deluje na območju 30 občin iz Pomurja in Podravja, šteje pa 78 članov, ki so paraplegiki in tetraplegiki. Čeprav društvo opravlja pomembno delo za ljudi, ki so trajno vezani na invalidski voziček, kar za mnoge pomeni tudi zelo težko situacijo, jim je doslej finančno pomoč odreklo ali razpisa za to možnost sploh ni objavilo 16 občin. Kljub temu jih je odločitev lendavske občine, ki jih je doslej vsa leta podpirala, negativno presenetila.

Glede ustanavljanja podružnice pa Novak pravi: "Mi se pri svoji organizaciji obnašamo racionalno. Tu ne gre za neki nogometni klub, ki mu zadostujejo prostori, veliki štiri krat štiri metre. Mi zaradi invalidskih vozičkov potrebujemo večje prostore od običajnih, in ker gre večinoma za starejše ljudi, katerih zdravstveno stanje ni najboljše, potrebujemo tudi sobo za počitek."

Pozval je vse občine, da sodelujejo z društvi, katerih delovanje ima poseben socialni pomen, in jim pomagajo. S tem namreč izkazujejo predvsem spoštovanje do svojih občanov. Želijo si, pove Novak, da jim župani in lokalno okolje stojijo ob strani, kajti s tem imajo tudi predsedniki več volje do dela, to podporo pa čutijo tudi člani društev.

Razliko društva zbirajo sama

Novak opiše tudi izkušnjo z enim od pomurskih županov, ki ga je po tem, ko mu je povedal, zakaj ga kliče, nadrl, češ, kaj bi sploh rad, saj občina denarja za ta namen nima in da njihovo društvo zaradi statusa delovanja v javnem interesu sredstva tako prejema od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). A resnica je, da so se društva znašla v veliki negotovosti tudi glede teh sredstev, saj jih dobivajo neredno in ne toliko, da bi zadostovala za delovanje in izvajanje socialnih programov v celoti. Zaradi tega morajo, če želijo ohranjati isto raven pomoči svojim članom, zbrati vse več donacijskih sredstev. Izvajanje posebnih socialnih programov tvori v celostni strukturi približno 75 odstotkov sredstev in le četrtina jih je namenjena za stroške delovanja, je poudaril Gornjec. Novak pa dodal, da sredstva, ki jih njihovo društvo prejema od FIHO, tvorijo le polovico vseh sredstev, razliko morajo zbrati s prijavami na razpise in z donacijami.

"Delež sredstev, ki jih iz tega vira prejema društvo slepih in slabovidnih, ni vsako leto enak, ampak je odvisen od tega, koliko sredstev zveza slepih in slabovidnih pridobi pri financerjih," je opozoril Prosen, zato mora tudi društvo slepih in slabovidnih preostalih 30 do 40 odstotkov zbrati s prijavami na javne razpise ali s prispevki. Toda donacij je pri nas malo, še podčrta Prosen.

"Glede Občine Lendava pa je zanimivo to, da ko se je pripravljala na razpis za evropsko prestolnico kulture 2025, se je pripravljal tudi projekt Mesto po meri invalidov. Tudi mi, ki delujemo na območju celotne regije, smo bili pozvani k sodelovanju," je spomnil Prosen. Izdelana je bila celo študija, kako Lendavo prilagoditi potrebam slepih in slabovidnih, da bo prišla na svetovni zemljevid mest, ki invalidom ponujajo možnost nemotenega gibanja. Toda Lendava s kandidaturo za EPK 2025 ni uspela, omenjeni projekt pa je obležal v občinskem predalu. "Lendava ima izjemne turistične možnosti, zakaj ne bi svojih poti uredila tako, da bi bile dostopne tudi za gluhe, slepe in vozičkarje," se je vprašal Prosen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta