Predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Dana Štrucelj je ob odprtju razstave Zlatka Šajharja povedala: "Močna ženska, ki se je emancipirala v najboljšem pomenu besede. S tem ne mislim grozljive podobe tega, kar je pogosto mišljeno, kadar zaničljivo izgovorimo besedo feministka. S tem ne mislim pošasti, ki požirajo moške. S tem ne mislim žensk, ki s stisnjenimi ustnicami zavračajo spolnost. S tem ne mislim stroge ženske, ki živi sama s svojo zbirko kaktusov. S tem mislim privlačne ženske, ki so spolno aktivne, ki so se naučile zaupati svoji moči in ne zahtevajo, da jih bo rešil moški, ki se rade smejijo, ki ljubijo svoje in moško telo, ki imajo širok krog prijateljev, ki bi rade izvedele, kaj jim ponuja življenje. Močne ženske si ne želijo boja, ampak nosijo v svojem srcu krhko hrepenenje in ljubijo melodijo ljubezni."
Fotografije s popotovanj
Šajhar, dolgoletni popotnik, je v gornjeradgonskem domu kulture na ogled postavil obraze žensk iz Evrope, Azije in Afrike, ki jih je fotografiral približno zadnjih dvanajst let. Razstava nosi naslov Nagajivke.
V umetnosti so ženske največkrat upodobljen motiv
"Naslov je nastal po naključju. Predsednica društva je poslušala govor Janeza Janše na televiziji, v katerem je povedal, da so Niko Kovač za Slovenko leta izbrali zato, da mu nagajajo. Zato sva takoj dobila idejo za nagajivke. Zdel se mi je ravno pravšnji izraz, ne preveč in ne premalo provokativen," je povedal avtor fotografij. Razstavo je zasnoval tako, da je levo od vhoda v razstavni prostor najprej postavil fotografijo zakrite, po rokah sodeč starejše ženske iz Omana. "Fotografijo sem izbral, ker se vedno vsi sprašujejo, kako moški v muslimanskem svetu vedo, ali je zakrita ženska simpatična, lepa. No, tega ne vedo, ker jim žene izberejo starši. Ampak te ženske z očmi povedo vse. Iz pokritosti so se naučile komunicirati z očmi. In to je primer, ko ne veš, ali je ženska lepa, grda, stara ali mlada."
Ustanovitelj likovnega društva
Zlatko Šajhar je ustanovitelj Likovnega društva Gornja Radgona (1998), čeprav je tradicija likovnega ustvarjanja tam mnogo daljša. Kot je v predstavitvi povedala akademska slikarka Saša Bezjak, je društvo že od začetka vodil svobodno, kar pomeni, da je vedno dal priložnost mlajšim, še neuveljavljenim ustvarjalcem. "Od nekdaj me je bolj zanimala sodobna umetnost kot klasična. Zato smo v društvu iskali mlade, da bi naredili kaj čim bolj odštekanega. Naše prve razstave so zato šokirale obiskovalce. Vedno smo skušali biti aktualni," je dejal Šajhar, ki je bil na čelu likovnega društva devet let.
Niz razstavljenih fotografij se konča s fotografijo mlade Ljubljančanke, ki nosi masko. "Tako se danes tudi mi srečujemo z istim problemom, z zakritimi ženskami, o katerih prav tako razmišljamo, kako so videti. S tem sem želel povedati, da muslimanska kultura od nas ni tako oddaljena in tuja, kot včasih mislimo. V teh zadevah smo si podobni."
Začele so tudi revolucijo
S podobami žensk z vsega sveta je želel pokazati, da je lepota lahko zgolj nedefiniran pojem, ker je pojmovana različno. Ženske iz etiopskega plemena Mursi si recimo v spodnjo ustnico vstavljajo glinene ploščice, in večja kot je ploščica, lepša je ženska. Dolgovratke iz Mjanmara nosijo to ime zaradi številnih obročev, ki jih imajo na vratu. Pri njih se lepota meri z dolžino vratu ...
"Vsem ženskam na svetu je skupno, da so provokativne, izzivalne, simpatične na svoj način, ne glede na barvo kože ali kaj drugega. Na njih lahko vedno najdeš kaj simpatičnega, nekaj, kar ti je zanimivo. Najbolj pomembno pa je to, kar izžarevajo. Lepota se torej lahko izraža duhovno, ne zgolj predmetno. To vidimo predvsem v arabskih deželah, kjer so ženske zakrite in z očmi povedo več kot marsikatera ženska v bikiniju," razmišlja Šajhar.
Kot zanimivost še doda, da je razlika med ženskami v tem, da so prebivalke tretjega sveta veliko bolj sproščene in so rade pozirale pred njegovim objektivom, medtem ko so zahodnjakinje, čeprav je splošen vtis morda drugačen, bolj zadržane.
Zlatko Šajhar z razstavo sporoča, da so ženske tisto najlepše na svetu. "Nič ni v umetnosti bolj upodabljano, kot so ženske. So največ fotografirane, največ opevane v pesmih in največ uporabljene v literaturi." Ob prazniku žensk se je dotaknil tudi emancipacije. Na nekaterih področjih še niso dosegle enakopravnosti, na drugih pa postajajo z emancipacijo močnejše ali na trenutke že premočne, prevladujoče in so moški v podrejenem položaju, meni Šajhar. "Vzemimo za primer Sudan. Tam so ženske tiste, ki so začele revolucijo proti predsedniku. Zato pravim: če pride vojna, hvala bogu, da imamo ženske, da nas bodo branile."