Po večmesečnih usklajevanjih in sestankih z gospodarskimi združenji je vlada nedavno sprejela težko pričakovani zakon, ki predvideva različne načine subvencioniranja stroškov podjetij zaradi visokih cen energentov, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo z namenom ohranjanja delovnih mest in ukrepe za zagotavljanje likvidnosti z ugodnimi posojili pri SID banki.
Skupna vrednost ukrepov je 1,2 milijarde evrov. Po besedah ministra za gospodarstvo Matjaža Hana gre za enega najobsežnejših paketov pomoči v zgodovini Slovenije, pomoč pa je ciljno naravnana na podjetja, ki jo bodo resnično potrebovala. Kot je poudaril Han, kompromis upošteva proračunske omejitve in evropske regulative, vlada pa želi z zakonom slovenskemu gospodarstvu prihodnje leto zagotoviti konkurenčnost ter predvidljivo in stabilno okolje za poslovanje.
Pričakovanja neprimerno višja
Gospodarstveniki, ki so v fazi sprejemanja zakona izrazili številne pomisleke k njegovi vsebini, niso prepričani, da bodo ukrepi dosegli namen. Gospodarstvo je namreč namesto tako želene kapice na ceno električne energije dobilo pogojene subvencije cen energentov v letu 2023, predvidene pa so enostavna pomoč in štiri vrste posebne pomoči, a uveljavljati bo mogoče le eno vrsto. Pogoj za uveljavljanje katere koli oblike pomoči bo višja cena elektrike, zemeljskega plina ali tehnološke pare za gospodarski subjekt v naslednjem letu za vsaj polovico v primerjavi s ceno leta 2021. Državna subvencija bo znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov, ki bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, nekatere pomoči pa so odvisne tudi od zmanjšanja porabe energije in upada dobička iz poslovanja.
Kot pravi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, so bila pričakovanja neprimerno višja, saj niti predvidena subvencija ne bo zagotovila konkurenčne in sprejemljive cene električne energije za pomurska podjetja. Še vzdržna cena bi bila 180 ali največ 200 evrov za megavatno uro, pri najboljšem izplenu pa ob trenutno visokih cenah in državni subvenciji pridejo na okrog 270 evrov za megavatno uro. Tega stroška seveda ni mogoče preliti v ceno produkta ali storitve in pri tem konkurirati na sosednjih trgih.
Potrebujejo konkurenčne pogoje
"Kako bomo konkurenčni, če imajo na Hrvaškem ceno 180 evrov za megavatno uro, v Nemčiji pa 130? Vselej ponavljam, da mi v gospodarstvu ne potrebujemo nepovratnih sredstev, ampak konkurenčne pogoje," poudarja Metod Grah, prvi mož Term Vivat, ki že nekaj mesecev intenzivno in z izračuni poziva vlado k sprejetju kapice na ceno elektrike, a neuspešno. Grah je izračunal, da bodo v Vivatu s predvideno državno pomočjo v naslednjem letu plačevali 277 evrov za megavatno uro ob dejstvu, da bodo s prehodom na obnovljive vire energije porabo zmanjšali za 30 odstotkov. Večina podjetij pa porabe ne bo zmanjšala in je niti ne more ali ne more tako hitro preiti na obnovljive vire energije, zato bodo po njegovi oceni plačevala čez 320 evrov za megavatno uro, kar bo še toliko bolj nevzdržno za njihovo poslovanje. Vprašanja odpira tudi določba, da bo referenčno za ceno leto 2021, ko so bili v veljavi covid ukrepi in nekatera podjetja, med njimi tudi Terme Vivat, več mesecev niso smela obratovati.
Ogorčen nad predlaganimi rešitvami je tudi Miroslav Flisar, direktor murskosoboške družbe Osem, ki opozarja, da bo do subvencij že tako ali tako upravičenih malo podjetij, vsi drugi pa bodo pogoreli. Kot ključno težavo ravno tako navaja nekonkurenčnost našega gospodarstva, če imajo vse države v naši soseščini vsaj še enkrat nižje cene električne energije za svoje gospodarske subjekte. Spominja, da so v vladi najprej pozivali, naj podjetja ne podpisujejo pogodb za dobavo električne energije v naslednjem letu, nato pa je kar naenkrat prišel poziv, naj to storijo, ko je cena za megavatno uro narasla že na 470 evrov. Kar se prodaje tiče, bo letošnje leto za Osem rekordno, a zaradi povišanih nabavnih stroškov in stroškov energentov dobička za investicije ne bo.
Tudi Ferenčakova pobuda izostala
Zakon o pomoči gospodarstvu ne vsebuje pobude Romana Ferenčaka, direktorja družbe Ocean Orchids, da bi uporabnikom geotermalne energije omogočili povečanje količin ob pogoju, da bi na ta način privarčevali pri porabi zemeljskega plina. Kot smo poročali, je minister za infrastrukturo Bojan Kumer pobudo pomurskega podjetnika ob obisku v Murski Soboti ocenil pozitivno, toda po pojasnilih, ki jih je prejel Ferenčak, naj bi s predmetnim zakonom urejali predvsem problematiko električne energije in zemeljskega plina, čeprav sta omenjena energenta tudi vir za proizvodnjo toplotne energije. Bi pa naj bila njegova pobuda vključena v naslednjih interventnih zakonih, ki bodo še potrebni za odpravljanje posledic energetske draginje.