Obseg pridelave konoplje v regiji in državi se počasi krči, opozarja pionir te dejavnosti v Sloveniji Dejan Rengeo. Letos tako v Pomurju konopljo prideluje samo še okoli 15 kmetov na skupno okoli 60 hektarjih površin, kar je za okoli 40 hektarjev manj kot lani.
Dovoljenj še vedno ni
Največji vpliv na zmanjšanje obsega proizvodnje je imela lanska odločitev na ravni Evropske unije, po kateri so tako imenovane CBD-izdelke uvrstili med novo hrano, ki se ne bi smela tržiti, dokler ne dobi potrditve o varnosti uporabe. "Naši inšpektorji so začeli takrat preganjati vse, ki so proizvajali CBD-smolo. To preganjanje je sicer potem počasi izzvenelo, zato so nekateri nadaljevali proizvodnjo, drugi pa so jo žal prekinili," pravi Rengeo, ki poudarja, da so zadeve v praksi glede tega še danes nedorečene.
60
hektarjev je bilo letos v Pomurju posejanih s konopljo, še lani jih je bilo približno 100
Prizadeti zaradi covida-19
Ker so CBD-izdelki najbolj donosni, je to imelo po mnenju Rengea največji vpliv na zmanjšanje povpraševanja po konoplji. "Pri konopljinih semenih in olju se povpraševanje ni dvignilo do te mere, da bi več ljudi začelo pridelovati konopljo."
Drugi razlog je bil, tako kot v večini kmetijskih panog, v epidemiji koronavirusa, zaradi katerega se je poslovanje na trgu ustavilo. "Nastale so zaloge, prav tako se je posledično povečal uvoz že pripravljenih ekstraktov iz Kanade in ZDA, kar vpliva na poslovanje malih pridelovalcev, saj ti posledično na trgu več niso tako zanimivi kot prej."
Država noče pomagati
Rengeo pogreša tudi državne spodbude za sejanje konoplje po strniščih za namen ozelenitve. Je pa letos po besedah Rengea na pomurskih poljih zrasla lepa konoplja in pričakujejo dobro letino. "Bilo je dovolj vlage in tudi druge razmere so bile ugodne za konopljo, zato pričakujemo dober pridelek ob letošnji žetvi."
Globalna tržna proizvodnja se osredotoča zgolj na dobiček, kakovost pa zanemarja
Obiščite spletno stran brez oglasov.
