V Beltincih je potekal sestanek treh odborov za pripravo verskega srečanja Slovencev, Hrvatov in Madžarov. Udeležili so se ga tudi škofje ordinariji, murskosoboški Peter Štumpf, varaždinski Bože Radoš in györski Andras Veres. Tiskovna konferenca po srečanju se je odvijala pred vrati beltinske cerkve, visoki cerkveni dostojanstveniki pa so stopili pred mikrofone takoj po kratkem sprehodu skozi bližnji park.
To je mogoče razumeti kot sporočilo odprtosti pri delovanju in komuniciranju, da torej ne delujejo za zaprtimi vrati in so odprti za informiranje, očitki o molku glede priprav na srečanje pa so neutemeljeni. Številna sporočila je mogoče razbrati tudi v pisni izjavi za javnost, ki jo je v zvezi s sestankom treh odborov v Beltincih pripravil odbor za pripravo srečanja pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK).
Bratstvo med narodi v skupnem čaščenju, ne pa politika
Poudarjajo, to je v svoji izjavi podčrtal tudi škof Štumpf, da gre izključno za versko srečanje, na katero državnikov in drugih politikov - tako kot na vsa prejšnja srečanja vernikov iz Slovenije in Hrvaške - ne bodo vabili. Kljub vsemu pa lahko po besedah Štumpfa v duhu sklicane sinode papeža Frančiška pride v Beltince vsak z dobro voljo in plemenitim namenom ter s čutenjem, da nam solidarnost in enotnost med narodi obetata prihodnost. V tem duhu so škofje izbrali tudi moto oktobrskega srečanja: Skupaj na poti vere. S temi poudarki torej zavračajo povezavo srečanja v Beltincih s posvetno oblastjo oziroma vključevanjem ali sodelovanjem madžarske države pri dogodku.
Zakaj prav Beltinci
Pri SŠK v pisnem sporočilu za javnost tudi navajajo, zakaj so za kraj srečanja izbrali prav Beltince. Pravijo, da je SŠK najprej menila, da bi bilo srečanje pri Mariji Vnebovzeti v Turnišču, vendar je, kot so zapisali, zaradi tamkajšnje logistične težavnosti to bilo prestavljeno v Beltince. Tu namreč že imajo izkušnjo s pripravo obhajanja 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Kot je povedal murskosoboški škof, v Beltincih pričakujejo, če bo mir, blizu deset tisoč vernikov.
Pozornosti v sporočilu SŠK je vreden tudi zapis o pomenu svetega Ladislava, čigar relikvije bodo prinesli na srečanje iz györske škofije z namenom skupnega čaščenja. Zapisali so, da je sveti Ladislav stičišče katoliške vere za vse tri narode, saj je bil kot madžarski kralj ustanovitelj zagrebške škofije, h kateri sta do leta 1777 spadala tudi ravenski in dolinski del Prekmurja. Kot odgovor zgodovinarjem, ki lik svetega Ladislava osvetljujejo še z druge perspektive, pa je zapisano: "Noben svetnik ni tako svet, kot je svet Kristus, pa tudi ni toliko grešnik, da ne bi bil svetnik, ki ga je v tem potrdil Kristus po svoji Cerkvi."
Sporočilo SŠK govori tudi o tem, da odločitve o srečanju vernikov ni sprejel samo škof Štumpf, ampak da ga je za pripravo tega v Škofiji Murska Sobota zaprosil škofovski zbor. Prav tako poudarja držo škofa glede sosedskih odnosov, ki jo je pokazal s svojim nagovorom med sveto mašo ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom avgusta 2019 v Beltincih. Takrat je med drugim dejal, da so dobri sosedje, dobri prijatelji dar za Cerkev in blagor za narod. "Bolje je, da nas ni, kot pa da smo, pa si nismo dobri sosedje in prijatelji."
O odpiranju meja
In kaj so v Beltincih v izjavah povedali visoki cerkveni dostojanstveniki? Štumpf je dejal, da ko so se slovenski škofje znotraj SŠK pogovarjali o možnosti tradicionalnega srečanja slovenskih in hrvaških vernikov, so v "preroškem uvidu na težke čase, ki nam sledijo", tudi dorekli, da bi na to srečanje povabili glede na sosedstvo še madžarske vernike.
Kapital ne sme prevladati
Na poudarke v izjavi za javnost, ki jo je ob robu srečanja škofov v Beltincih pripravila SŠK, je nedvomno vplivalo srečanje pobudnikov civilne iniciative, ki je bilo 3. marca in katerega povod je bila predvsem namera o postavitvi plošče v Beltincih, posvečene liku svetega Ladislava, svetnika in madžarskega kralja, s sporočilom, napisanim tudi v madžarskem jeziku. Zbrani so s svojimi pomisleki in stališči seznanili zbor slovenskih škofov. Pri tem so poudarili, da odločno nasprotujejo nameravani postavitvi plošče v bližini spomenika združitve Prekmurja s preostalo Slovenijo. Pravijo tudi, da jih kot verne kristjane ne moti sobivanje z drugimi narodi, če je to iskreno, opozarjajo pa na nevaren interes kapitala oziroma motiv madžarskega sofinanciranja verskih objektov zunaj dvojezičnega območja. Kapital ne sme prevladati nad vero in narodom, so zapisali. Omenjajo še finančna sredstva, ki naj bi jih beltinska župnija že prejela od Madžarske za notranjo obnovo cerkve.
Veres je poudaril, da v sombotelski škofiji živi veliko ljudi, ki imajo v Sloveniji sorodnike in prijatelje, in da sta vera in prijateljstvo tisto, kar povezuje. Spomnil je, da so se verniki iz treh držav enkrat že srečali, v kraju Marija Bistrica na Hrvaškem, in da se bodo z veseljem udeležili tudi srečanja v Beltincih.
Radoš je poudaril sosedstvo in prijateljstvo ter dodal, da prihajajo v Beltince kot bratje, verniki, kristjani, da se povežejo v skupnem slavju svete maše: "V teh dneh smo priča, da se meje lahko prestopajo na dva načina, lahko se porušijo in prestopijo s tanki, torej s tistim, kar ubija. Meje pa se lahko odprejo s prijateljstvom, ljubeznijo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
