Pomurski župani za zobozdravnika tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih

Za celotno Pomurje dela ob sobotah, nedeljah in praznikih samo en zobozdravstveni tim, in še to le štiri ure dopoldne v prostorih Zdravstvenega doma (ZD) Murska Sobota. Zato morajo ljudje marsikdaj prenašati hud zobobol in čakati, da se vrata zobne ambulante odprejo. Zaradi potrebe po razširitvi nujne oskrbe je ZD Murska Sobota, ki je po dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odgovoren organizirati dežurno službo v tem obsegu, pripravil predlog za podaljšanje dežurstva za tri ure, pri čemer bi strošek plačale občine, nekaj pa bi prispevali uporabniki storitev. Direktorica ZD Edith Žižek Sapač je možnost predstavila pomurskim županom na nedavni seji sveta pomurske razvojne regije, prav tako razrez delitve stroškov med občinami glede na število prebivalcev.

Kader je, a ga ni

"Ob predstavitvi predloga za podaljšanje dežurnega časa sem opozorila tudi na kadrovski problem," pravi Žižek Sapačeva. V delo dežurne službe se redno vključuje le okoli deset zobozdravnikov, čeprav jih je v regiji več kot 50, od tega polovica koncesionarjev. Nekateri dežurstva ne želijo opravljati, več kot polovica jih je tudi starih nad 55 let in jim tega ni treba.

Kljub opozorilom, da bo za podaljševanje dežurstva težko pridobiti kader, so pomurski župani menili, da morajo imeti prebivalci v regiji zagotovljeno 24-urno zobozdravstveno oskrbo. O tem so tudi sprejeli sklep. Prav tako so poudarili, da bi se v dežurno službo morali vključevati zobozdravniki s koncesijo, ker je to njihova dolžnost, saj so jim občine podelile koncesijo.

Murskosoboški ZD je na osnovi takšnega sklepa pripravil nov izračun delitve stroškov za 24-urno oskrbo. Za triurno podaljšanje dela dežurne ambulante ob koncu tedna in za praznike bi morale občine prispevati skupno blizu 42 tisoč evrov na leto, za dežurstvo, ki bi bilo organizirano tudi ponoči ter nepretrgoma v soboto, nedeljo in ob praznikih, pa približno sedemkrat več. Prav zaradi občutno višjih izdatkov, ki za vse občine ne bodo sprejemljivi, so v ZD že pripravili več predlogov, ki jih bo vodstvo predstavilo na naslednji seji sveta regije. "Mi smo pri izračunu prispevka občin upoštevali samo strošek dela," še pojasni direktorica.

"Pomurska regija je upravičena do plačila enega zdravstvenega tima za čas dežurstva od 8. do 12. ure. Enako je v Kopru, Slovenj Gradcu, Novi Gorici in Novem mestu," pojasnjuje Ivan Tibaut, direktor murskosoboške območne enote ZZZS. Zdravstveni dom prejme za organizacijo in izvedbo tega pavšalno plačilo ZZZS v višini 46 tisoč evrov na leto. Več ur dela dežurne službe je glede na število zavarovancev plačano samo v Ljubljani, Celju, Kranju in Mariboru.

"Pomurska regija pri zagotavljanju nujne zobozdravstvene dežurne službe za odrasle ni prikrajšana niti ne privilegirana," meni Tibaut. Zakaj se iz javnih sredstev nikjer v državi ne zagotavlja 24-urna oskrba za nujne primere? Dogovor o obsegu teh storitev kakor tudi o vseh drugih, ki se plačajo z javnimi sredstvi, sprejmejo trije partnerji: ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in ZZZS, pogajanja pa se izvedejo vsako leto.

Obseg dela dežurne službe se že vrsto let ni spreminjal, spremembe niso predvidene niti v predlogu za pogajanja o dogovoru za prihodnje leto. Takšno je tudi priporočilo zobozdravstvene stroke, ki je še opredelila, kaj je nujna storitev. To so močan zobobol, akutna okužba z oteklino, večja krvavitev in poškodba čeljusti oziroma ustne votline v predelu zob. Ne glede na to pa imajo občine, ki so dolžne zagotavljati osnovno zdravstveno varstvo za svoje občane na primarni ravni, možnost sklenitve dogovora z izvajalcem za podaljšano delo, če so ga pripravljene plačati. Prav tako lahko zahtevajo, da se v delo dežurne ambulante vključujejo zobozdravniki s koncesijo. ZZZS namreč nima pristojnosti, da bi jim to odredil na osnovi sklenjene pogodbe, prav tako pridobljena koncesija ni ovira, da koncesionar storitve ne bi mogel opravljati samoplačniško tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Ustanovitveni akt še čaka

Razprava o uvedbi 24-urnega dela zobozdravstvene ambulante za nujne primere za celotno regijo je sovpadla z novim poskusom dvanajstih občin ustanoviteljic javnega zavoda, da sprejmejo odlok o ustanovitvi ZD Murska Sobota. Veljavni je namreč star 30 let, občinam pa novega ni uspelo sprejeti v usklajenem besedilu v nobenem poskusu doslej. In teh je bilo kar nekaj, najprej leta 1996, nato 2002 in 2011. Zadnji predlog besedila odloka so pripravili leta 2013, a sploh ni bil dan v razpravo. Zaradi zastarelega ustanoviteljskega akta javni zavod tudi ne more posodobiti statuta, ki je temeljni akt za delovanje, opozarja direktorica.

Zato zdaj niso zajete dejavnosti, ki jih ZD že izvaja, ob prijavah na razpise pa tudi naletijo na vprašanje, zakaj nimajo urejenih pravnih podlag. Zaradi tega na izključitve pri financiranju doslej niso naleteli in tudi strašnih posledic za delo ZD ne bo, če se občinam znova ne bo uspelo dogovoriti. Usklajevanje besedila zdaj predlaganih odlokov je potekalo skoraj tri leta, zato Žižek Sapačeva pričakuje, da jih bodo občine tokrat vendar sprejele.

Sestava sveta zavoda, pa tudi to, ali bo ob njem deloval še svet ustanoviteljic ZD Murska Sobota, je torej bolj pomembna za občine same in za delitev pristojnosti in odgovornosti. Katere so bile tiste ovire, ki jih občine v preteklosti niso mogle preskočiti? Ključna je bila sestava sveta zavoda. Zdaj ima ta sedem članov - po tri predstavnike občin in zaposlenih, eno mesto pa zaseda predstavnik ZZZS. Po novem bi svet imel devet članov: šest predstavnikov občin, dva bi izbrali zaposleni, eno mesto pa ohranja financer. Posledica sprejetja novega odloka o ustanovitvi bo sprememba sveta zavoda tako po številu članov kot po njegovi sestavi in pristojnostih. Dva predstavnika bi imela Mestna občina Murska Sobota, enega Občina Beltinci, enega skupnega občini Puconci in Tišina, prav tako enega skupnega občine Cankova, Grad, Kuzma in Rogašovci ter enega občine Gornji Petrovci, Hodoš, Moravske Toplice in Šalovci. Občine, ki bodo imele skupnega predstavnika, bodo o načinu obveščanja in dajanja predlogov za svet zavoda sklenile dogovor. Vseh dvanajst občin ustanoviteljic pa bo imelo za izvrševanje ustanoviteljskih pravic še predstavnika v svetu ustanoviteljic, s tem da bodo pri odločanju glasove seštevali po ustanoviteljskem deležu posamezne občine.