Pred direktorico murskosoboške knjižnice pomemben preizkus

Timotej Milanov Timotej Milanov
14.01.2019 16:49

Prah okoli imenovanja direktorice knjižnice se očitno še ni polegel, Šek Škafarjeva mora v šestih mesecih opraviti strokovni izpit.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar se še pripravlja na odločilen izpit. 
Nataša Juhnov

Minilo je leto dni, odkar je bila na pobudo soboške občine in na ogorčenje večine drugih občin sopogodbenic, ki sofinancirajo delovanje Pokrajinske in študijske knjižnice (PIŠK) Murska Sobota, za direktorico tega javnega zavoda imenovana Klaudija Šek Škafar, ki je bila do tedaj zaposlena v družbi Saubermacher Komunala kot vodja prodaje. V preostalih občinah so menili, da bi morala knjižnico še naprej voditi dotedanja direktorica Jasna Horvat. Kot smo izvedeli pri nekaterih zaposlenih, ki se ne želijo izpostaviti, niso vsi zadovoljni s tem, kako Šek Škafarjeva vodi knjižnico, kar pripisujejo njenemu domnevno slabemu poznavanju knjižničarske stroke. Pri tem še opozarjajo, da bi morala po zakonu o knjižničarstvu Šek Škafarjeva v enem letu od imenovanja opraviti strokovni izpit, česar doslej še ni naredila.

Izpit bo opravljala letos

Šek Škafarjeva pojasnjuje, da mora direktor v skladu z odlokom o ustanovitvi PIŠK, če nima bibliotekarskega izpita, izpit opraviti najpozneje v dveh letih od imenovanja. "Eden od pogojev za pristop k opravljanju bibliotekarskega izpita je tudi uspešno opravljen študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva, ki ga trenutno obiskujem. Bibliotekarski izpit bom opravljala letos," pravi. Razlog za sklicevanje na dva različna roka, v katerem je treba opraviti omenjeni izpit, tiči v dejstvu, da občini ustanoviteljici knjižnice (Murska Sobota in Beltinci) nista spremenili odloka, tako da bi sledili spremembi zakona o knjižničarstvu, ki je omenjeni krajši rok postavil ravno z namenom zaščite knjižničarske stroke.

Zakon nad odlokom

"Zakon je nad odlokom," pove predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Temu pritrjujejo tudi na ministrstvu za kulturo, kjer pravijo: "Zakon jasno določa obdobje, v katerem mora oseba, ki zaseda delovno mesto, za katero je kot pogoj določen tudi opravljen bibliotekarski izpit, tega tudi opraviti. In sicer je povsem jasno določeno, da ga mora opraviti v enem letu od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, navedeni rok pa se lahko iz upravičenih razlogov podaljša največ enkrat za obdobje šestih mesecev." Predsednik sveta zavoda PIŠK Marko Polanšček pojasnjuje, da je Šek Škafarjeva na zadnji seji sveta zavoda članom sveta zadovoljivo in izčrpno pojasnila, zakaj izpita še ni opravila. "Ker medletni vpisi v izobraževalni program niso omogočeni, se je lahko vanj vključila šele jeseni lansko leto, zato tudi izpita še ni mogla opraviti." Horženova meni, da je to vsekakor razlog, ki upravičuje podaljšanje roka za dodatnih šest mesecev. "Vsa znanja, ki jih imenovani direktorji prinesejo s seboj, tudi s področja menedžmenta, so v naši branži zelo zaželena, saj gre za veščine, ki so nujne za uspešno vodenje knjižnice. Hkrati pa je direktor tudi strokovni vodja knjižnice, ki mora poznati stroko," še pojasni Horženova.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta