V Pomurskih mlekarnah letos slavijo častitljivih 75 let obstoja. Pred dvema letoma je Pomurske mlekarne za 4,1 milijona evrov od Delavske hranilnice kupilo podjetje RRC, ki je prek družbe Terra Australis v lasti avstralskega Slovenca Anthonyja Tomažina.
Še leto prej je šlo podjetje v prisilno poravnavo in jo po vsega treh letih pretekli četrtek s poplačilom zadnjih treh milijonov evrov dolga zaključilo tri leta pred končnim rokom. V prisilni poravnavi je bilo poplačanih 11,1 milijona evrov dolga in zdaj lahko v murskosoboškem podjetju zadihajo s polnimi pljuči. To se že kaže v njihovem tekočem poslovanju, saj naj bi letos prihodke okrepili za več kot desetino, na približno 40 milijonov evrov, bruto dobička pa je bilo do konca septembra za 1,3 milijona evrov. V podjetju zadnja leta dodatno zaposlujejo in trenutno imajo 158 zaposlenih.
Od Nebotičnika do ravnic ...
Anthony Tomažin je začel vlagati v Sloveniji pred natanko desetletjem, ko je kupil kavarno in restavracijo v ljubljanskem Nebotičniku, njegovi so tudi lokal Opera pa smučarsko podjetje Žičnice Vogel in podjetji s področja informacijske tehnologije - RRC in Perftech. Pri naložbi v Pomurskih mlekarnah pa Tomazin zasleduje cilj okrepiti prodajo vsako leto za desetino, kar želijo doseči z novimi trgi in pa z novimi izdelki.
Povečali investicije
Kot pojasnjuje Jure Bojnec, namestnik direktorja, je v izvedbeni fazi prenova videza embalaže njihovih izdelkov. Na letošnjem mednarodnem ocenjevanju mlečnih izdelkov na sejmu Agra so Pomurske mlekarne pridobile štiri nazive šampion kakovosti za svoje izdelke. V podjetju so začeli močnejši investicijski ciklus prenove najpomembnejših tehnoloških linij za proizvodnjo svežih mlečnih izdelkov in sirov v obeh obratih, v Ljutomeru in Murski Soboti. Do konca letošnjega leta bodo na tržišče lansirali nove izdelke. V segmentu javnih naročnikov so konkurenčni ponudnik varnih in kakovostnih izdelkov za šole, vrtce, bolnišnice in domove upokojencev, pri katerih sta lokalna proizvodnja in slovensko poreklo vse bolj cenjena in iskana.
V dveh letih po prihodu so trem četrtinam zaposlenih povečali plače (lani je bila pri njih povprečna bruto plača zaposlenega 1623 evrov), osredotočili pa so se na proizvodnjo izdelkov, ki so najbolj rentabilni. Tako so njihovi paradni izdelki trajno mleko, surovo maslo, sveža skuta in siri. Zelo pomembno je tudi to, da so pridobili mednarodni certifikat kakovost IFS 6.1, kar jih je stalo 400 tisoč evrov in kar jim omogoča vstop v nekatere zahodnoevropske trgovske verige. Letos naj bi s prodajo v tujini dosegli že 15 odstotkov celotnih prihodkov. So pa s trajnim mlekom in siri Livada močno prisotni na trgih BiH, Severne Makedonije in tudi Kosova. Izvažajo še v Hongkong, Senegal, Mavretanijo in Libijo.
Znova izključno slovensko mleko
V času koronakrize so opazili manjšo prodajo v hotelih in restavracijah, povečala pa se je v trgovinah, saj si vedno več ljudi pripravlja obroke hrane doma. Izpostavljajo še, da zdaj odkupujejo izključno slovensko mleko, še pred nekaj leti pa je bila petina njihovega mleka iz Madžarske.
40
milijonov evrov bodo letošnji prihodki, 15 odstotkov izdelkov izvozijo
Trenutno odkupijo 50 milijonov litrov mleka letno, njihova želja pa je odkup povečati na 60 milijonov litrov. Največji njihovi dobavitelji so iz Podravja, Prlekije, iz Gorenjske pa seveda tudi iz Prekmurja. Za slovenske dobavitelje mleka je vsekakor izrednega pomena, da imajo v Pomurskih mlekarnah stabilnega partnerja za dolgoročen odkup, saj je to eden od pomembnih pogojev za ohranjanje in spodbujanje razvoja podeželja v severovzhodni Sloveniji.