Pri okoljskih izzivih teoretično najboljši na svetu, a praktičnih dejanj ni dovolj

V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah je nedavno bila dvodnevna strokovna razprava o razumevanju najbolj perečih okoljskih izzivov v organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, fakultet za strojništvo univerz v Mariboru, Novem mestu in Ljubljani ter v soorganizaciji Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva - Krožno gospodarstvo in Slovenskih državnih gozdov. Posveta se je udeležilo okoli sto udeležencev in številni priznani predavatelji iz stroke, politike, gospodarstva in civilne družbe.

Sežigalnice - velikanska napaka

Na tiskovni konferenci, kjer so predstavili sklepe posveta, so sogovorniki poudarili, da je zelo pomembno iskanje strokovnih rešitev na področju varovanja okolja, od politike pa pričakujejo, da bo prešla od besed k dejanjem, kar je bilo tudi geslo tokratnega posveta. Zoran Bricman z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je kot prednost Slovenije navedel gozdove, ki pomembno prispevajo k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida, in poudaril, da je industrija lahko zelena in tudi mora biti.

Kritičen je bil Peter Novak s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu, ki je na okoljskem področju aktiven že od leta 1996. "Če berete dokumente, ki so bili sprejeti v zadnjih letih, so ti izjemno kakovostno napisani. Z manjšimi dopolnitvami smo praktično najboljši na svetu - toda dejanj ni. V podnebnem skladu nam ostaja letno do sto milijonov evrov neizkoriščenih sredstev, kar pa se porablja, se v glavnem za študije in analize," je dejal in kot ključna problema v Sloveniji opredelil veliko onesnaževanje zraka zaradi uporabe biomase oziroma kurjenja lesa in razvoj primernih tehnologij, kot je denimo kogeneracija, za financiranje katere pa ni posluha v podnebnem skladu. "Imamo tehnologije za termično obdelavo odpadkov, ampak to ni sežiganje odpadkov. Če misli vlada narediti sežigalnice, je to velikanska napaka," je podčrtal Novak in še dodal, da je na voljo veliko denarja in z malo truda lahko Slovenija postane najbolj napredna država v tehnologijah, ki spreminjajo emisije. A potrebna bo tehnološka osamosvojitev.

Igor Petek iz družbe Publikus je dejal, da ima Slovenija po študijah Evropske unije najboljši sistem zbiranja komunalnih odpadkov in je narekovalec trendov v Evropi. Kot problem pa je omenil čistočo ločenih frakcij in velik delež stvari v mešanih komunalnih odpadkih, ki tja ne sodijo. "Na državni ravni pogrešamo bolj jasno usmeritev za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo," je poudaril in še dejal, da centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji zadoščajo potrebnim kapacitetam. Opozoril pa je, da se ranljivost sistema kaže v količini ločeno zbranih bioloških odpadkov, ki jih je enostavno predelati v kompost, a je premalo zmogljivosti za predelavo. Po njegovih besedah bo treba urediti tudi predelavo odpadnega komunalnega blata in predvsem zagotoviti infrastrukturo za toplotno izrabo.

Nemotivirani kadri na ministrstvih

Filip Kokalj s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru je poudaril, da se je v zadnjih 20 letih naredilo veliko na področju ravnanja z odpadki, največja pomanjkljivost pa je področje energijske izrabe odpadkov. "Zelo dobri smo v preprečevanju nastajanja odpadkov, v ponovni uporabi in ločenem zbiranju ter recikliranju. Obstaja pa faza, ki je ni mogoče rešiti s predhodnimi koraki - to je energetsko izkoriščanje odpadkov. Danes po večini te odpadke izvažamo v tujino." Kokalj je opomnil, da imamo ob aktualnih podražitvah v Sloveniji energent, za katerega plačujemo izvoz v tujino, kjer ga izrabljajo, se z njim poceni ogrevajo in imajo poceni elektriko.

Sogovorniki so se strinjali, da je treba odgovornost za pomanjkanje konkretnih dejanj in rešitev na področju okolja iskati pri vseh. Tako na strani politike kot stroke in tudi različnih lobijev. Po njihovem mnenju je ključna za dosego okoljskih ciljev podpora vseh državljanov, problem pa so po besedah nekaterih sogovornikov tudi nemotivirani kadri na resornih ministrstvih.