Vlada je uvrstila projekt gradnje reinjekcijske vrtine družbe Ocean Orchids iz Dobrovnika v načrt razvojnih programov, s čimer bo pomursko podjetje, ki s pomočjo geotermalne energije v rastlinjakih površine štiri hektarje vzgoji dva milijona orhidej na leto, pokrilo slabih 70 odstotkov vrednosti projekta. Družba Ocean Orchids bo tako za skoraj trimilijonski projekt, s katerim se je uspešno prijavila na razpis agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, iz podnebnega sklada prejela več kot dva milijona evrov, preostalo investicijo pa bo krila z lastnimi sredstvi.
Celotna toplotna energija iz obnovljivega vira
V naravi bosta dve cevi položeni v izvrtano zemljino do določene končne globine. Izvrtana bo tako reinjekcijska vrtina z imenom Do-6Ra in Do-6Rb, ki bo zacevljena do končne globine okoli 1300 metrov. Reinjekcijska vrtina bo nadgradila obstoječi sistem, ki bo omogočal vračanje načrpane vode za ogrevanje rastlinjaka iz obstoječe vrtine Do-3g nazaj v isti vodonosnik. Tako bo okolje razbremenjeno temperaturne obremenitve, ki se dogaja sedaj, ko voda odteka v površinski vodotok - Radmožanski kanal.
Celotna potreba po toplotni energiji bo zagotovljena iz obnovljivega vira energije
Naložba bo omogočila nadaljnji razvoj dobrovniškega podjetja, saj bo dovoljeno črpanje večje količine geotermalne vode, ki je omejena s koncesijo in zagotavlja okoli 8800 megavatov energije letno. Reinjekcijska vrtina bo omogočila, da se bo proizvodnja geotermalne energije povečala do te mere, da bo zadostila celotno potrebo podjetja po toplotni energiji, ki znaša okoli 16 tisoč megavatov letno. Celotna potreba po toplotni energiji bo tako zagotovljena iz obnovljivega vira energije.
Stroški reinjekcije 200 tisoč evrov
Kot pravi direktor dobrovniškega podjetja Roman Ferenčak, so si za sofinanciranje izdelave reinjekcijske vrtine prizadevali več kot deset let, veliko zaslugo, da je tokrat uspelo, pa pripisuje kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku. "S tem bo marsikateri problem rešen, a nastalo bo tudi nekaj novih. Reinjeciranje bo namreč povzročalo stroške, saj bo potrebno veliko električne energije za vračanje načrpane geotermalne vrtine nazaj v isto globino," opozarja Ferenčak.
V podjetju ocenjujejo, da bi letni stroški reinjekcije znašali 200 tisoč evrov. Projekt je tako, poudarja direktor, ekonomsko nevzdržen, če nima obratovalne podpore. Sam vidi rešitev, da bi bili nagrajeni za uporabo obnovljivega vira energije tako, da bi bila država zaradi zmanjšanja izpustov CO2 deležna emisijskih kuponov. "Pred letom smo s pomočjo poslanca Jožefa Horvata prvič v zgodovini vpisali geotermijo med obnovljive vire energije. Na podlagi tega se sedaj pripravlja uredba o obnovljivih virih energije, kamor naj bi se vpisala ta kalkulativna ekonomska podpora za obratovanje tovrstnih projektov," razloži Ferenčak, ki je sicer precej kritičen do države pri izkoriščanju geotermalnega potenciala, ki ga imamo pod seboj.
"Mi smo na tem področju povsem zaspali. V vse razvojne dokumente smo uvrščali geotermijo, a zadnji vrtini v Prekmurju sta bili izvrtani leta 2005 pri nas in 2008 v podjetju Paradajz. Od takrat naprej ni bilo nič," pojasnjuje in poudarja, da smo poleg tega še edina država na svetu, ki kaznuje proizvodnjo iz obnovljivih virov energije s koncesijsko dajatvijo. Doda še, da dobi država zaradi omenjenih koncesnin milijon evrov prihodkov na leto, tega pa ne vlaga v razvoj področja geotermije.
Potencial znan, država podatkov nima
Vlada je sicer aprila lani sprejela poročilo delovne skupine za obravnavo učinkovite in večnamenske izrabe geotermalne energije, ki predstavlja vpogled v ključne izzive in predloge ukrepov za večjo rabo geotermije ob ohranjanju količinskega in kakovostnega stanja podzemnih voda, tako v primeru globokih kot plitvih vodonosnikov. V poročilu je med drugim navedeno, da so za razvoj rabe predvsem globoke geotermalne energije zelo pomembni geofizikalni podatki, ki omogočajo opis podpovršja v 3D, saj je geološko tveganje pri vrtanju globokih vrtin veliko.
Precej tovrstnih raziskav je bilo v severovzhodni Sloveniji z državnimi sredstvi izvedenih v času nekdanje Jugoslavije, a se izsledki niso prenesli v last države in so nedostopni, saj jih poseduje družba Petrol Geo. "V času ponovnega ocenjevanja potenciala za zajem in izkoriščanje zemeljskega plina v Prekmurju, ki ga je izvedlo podjetje Ascent Resources v letu 2009, so se na večjem območju severovzhodne Slovenije izvedle sodobne 3D seizmične meritve, katerih podatki prav tako niso dostopni državi, saj v izdani koncesijski pogodbi za raziskovanje mineralnih surovin ni bilo zahteve po predaji podatkov po končanih delih," je navedeno v poročilu, čeprav je zahteva za posredovanje raziskovalnih podatkov državi po končanih delih običajna vsebina raziskovalnega dovoljenja povsod drugod v svetu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
