Župani obmurskih občin, ki so se nedavno srečali s predsednico države Natašo Pirc Musar na delovnem kosilu na Kapci po njenem ogledu nasipa na Dolnji Bistrici, so izrazili veliko nezadovoljstvo ter zaskrbljenost zaradi ovir pri obnovi nasipa. Izvajalec del je namreč moral po naročilu varuhov narave ustaviti sečnjo dreves, ki so v napoto pri razširitvi nasipa. Kot je znano, bi se ta dela zaradi nujnosti obnove izvedla v sklopu zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic po poplavah, ki ga je državni zbor sprejel prvega septembra. Sanacijo nasipa so uvrstili v zakon z amandmajem, ki je bil izglasovan zaradi podpore pomurskih poslancev. Župani občin torej zahtevajo, da se gradnja nasipa izvede čim prej in tako, da bo najprej varoval ljudi in njihovo premoženje, ne pa da se prednost daje varovanju naravnega habitata znotraj poplavnega območja. Zaradi zastoja pri obnovi pa so vznemirjeni tudi ljudje, ki živijo ob nasipu, in se zaradi občutka, da nekdo noče razumeti njihove skrbi, že pogovarjajo o tem, da če bo treba, bodo šli protestirat celo v Ljubljano.
"To, da se je vsak postavil na svoje okope, ne vodi do rešitve," je dejala Pirc Musarjeva
S sanacijami po poplavah ne bi smeli odlašati
Predsednica je problem umestitve nasipa v prostor izpostavila še pred srečanjem z župani in ga opredelila kot vprašanje iskanja dogovora med kmeti in varuhi narave. Priznala je, da to ni preprosto, je pa treba najti neko sorazmerje. "To, da se je vsak postavil na svoje okope, ne vodi do rešitve," je dejala. Ob tem je še podčrtala, da s sanacijami po poplavah ne bi smeli odlašati, tako tudi ne v primeru urejanja nasipa, za katerega je denar že zagotovljen, kajti bliža se čas pogostejših poplav. Čeprav si tudi sama želi, da teh več ne bi bilo, so vode in poplave po njenih besedah del našega vsakdana. "Zato moramo vse, kar danes delamo, delati kakovostno, dovolj hitro, a vendar ne prehitro. Morda še stavek za konec: Nismo tako bogati, da bi gradili poceni in slabo," je še dejala. Pirc Musarjeva je ob svojem obisku pohvalila še veliko solidarnost med ljudmi, ki se je pokazala tudi v naporih pri zapiranju predrtega nasipa kakor pri varovanju in utrjevanju visokovodnega nasipa z vrečami peska. Solidarnost se kaže tudi po prispevkih, ki jih ljudje nakazujejo humanitarnim organizacijam, da bi te pomagale najbolj prizadetim. In prav te organizacije je predsednica pozvala, naj bo ponujena pomoč res dana v takšni obliki, kot jo prizadeti potrebujejo, torej da ljudem ne dajejo paketov s hrano, če te ne potrebujejo, ali ne ponujajo pohištva, če so ostali brez doma.
Amandma strel v prazno
Na državnozborski seji sta tako Sara Žibrat iz vrst vladajoče Svobode kot Jožef Horvat iz opozicijske Nove Slovenije ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana povprašala o projektu dograditve in povišanja okoli 40 kilometrov visokovodnih nasipov ob reki Muri v občinah Črenšovci, Razkrižje, Ljutomer, Radenci in Tišina. Oba pomurska poslanca si sicer prizadevata, da se pomemben projekt za poplavno varnost obmurske pokrajine izvede, a sta glede poti do tega po svoje vsak na svojem bregu. Brežan je v odgovoru pojasnil, da so projekti v sklepni fazi projektiranja, pri čemer naj bi bile trase nasipov usklajene v prihodnjem mesecu, nato pa bodo sledili odkupi zemljišč. Minister je ob tem priznal, da je največja ovira do končne rešitve usklajevanje z deležniki v prostoru, pri čemer je meril na zavod za varstvo narave, ki skrbi za območje Nature 2000, in na ministrstvo za kmetijstvo, ki skrbi za trajno varovana kmetijska zemljišča. "Vsi ti deležniki so bili z dogodki v avgustu resno opozorjeni in tudi sami vedo, da je njihova naloga, da pridejo do usklajene rešitve," je poudaril Brežan in spomnil na potrebo po upoštevanju na naravi temelječih rešitev in principa, da se okolju s posegi ne povzroča bistvena škoda, saj bi v nasprotnem primeru lahko ogrozili že zagotovljena evropska sredstva za okoli 50-milijonski projekt. Po njegovih besedah bo projektna dokumentacija pripravljena do konca novembra, izbrani izvajalec pa bi lahko začel delati v začetku naslednjega leta. Rok za dokončanje ukrepov za črpanje evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost je 30. junij 2026. Iz odgovora ministra je mogoče sklepati, da amandma k interventnemu zakonu za pospešitev projekta, ki je bil sprejet s pomočjo glasov opozicije, Socialnih demokratov in dveh poslancev narodnih skupnosti, poslanca Svobode Tine Novak in Vera Granfol pa sta se vzdržala, ne bo kaj veliko pripomogel pri tem. V njem je med drugim zapisano, da se uporaba na naravi temelječih rešitev ne sme določiti kot pogoj za uporabo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Brežan je ravno tako izrazil zadrške do tega, da bi se večina del izvedla kot vzdrževalna dela v javno korist, kar pomeni, da bi jih lahko brez javnega razpisa izvedla družba Pomgrad VGP, koncesionar za porečje Mure.
