V gozdovih, ki so jih dobili v denacionalizacijskih postopkih dediči beltinske grofice Marije Ifigenije Zichy, že nekaj let pospešeno sekajo drevesa. Posamezniki, ki to opazujejo, pravijo, da bodo te gozdove v naslednjih štirih do petih letih izsekali, potem pa naj bi jih, vsaj tako domnevajo, osiromašene prodali družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG).
Tega seveda ne govorijo kar tako. Precej gozdnih površin so prejšnja leta posekali na golo, mladi gozd pa potem nekaj desetletij ne daje hlodovine in ne zaslužka s prodajo. Pravijo tudi, da čeprav je v denacionalizacijskem postopku v imenu dedičev nastopal s pooblastili preostalih le eden od njih, je lastnikov več, kadar pa je tako, lahko pride med njimi do razlik v pogledih na gospodarjenje s premoženjem. Toliko bolj, ker bo treba v mladi gozd vlagati vrsto let, prihodka pa dolgo ne bo dajal. Kajti pri nas so možnosti za sajenje hitro rastočih tujerodnih drevesnih vrst majhne.
Ali bo zgodba res šla v smer, kot napovedujejo nekateri iz vrst zainteresirane javnosti? Pravni zastopnik lastnikov gozdov, mariborski odvetnik Samo Kolnik, je ugibanja o nameravani prodaji zavrnil in nam sporočil, da lastniki vrnjenih gozdov ne nameravajo prodati: "V gozdu se tudi ne izvaja pospešena sečnja, temveč zgolj s strani Zavoda za gozdove Slovenije odobrena redna sečnja, ki pa se zaradi izostale sečnje v zadnjih letih in zaradi ugodnih cen na trgu lesnih sortimentov morda izvaja v nekoliko večjem obsegu."
Tudi iz družbe SiDG so nam sporočili, da nimajo ponudbe za odkup gozdov v lasti dedičev Ifigenije Zichy. Pridobivanje gozdov v imenu in za račun države je ena od prednostnih nalog SiDG, ki tudi zbira ponudbe za prodajo gozda, poziv k oddaji informativne ponudbe pa ima objavljen na svoji spletni strani.
Nagrada za skrben odnos
Opažanja o pospešeni sečnji v Zichyjevih gozdovih zavrača kot neutemeljena tudi Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove (ZGD), in dodaja, da ta ne presega količin, določenih v gozdnogospodarskih načrtih.
Koliko dreves so doslej posekali v Zichyjevih gozdovih? ZGD podatke ima, a ker gre za gozd v zasebni lasti, ti niso informacija javnega značaja. Objave teh podatkov ne dovoli niti skrbnik in upravitelj gozdov, gozdarski inženir Janez Kolenko. Je pa v celotni količini posekanih dreves visok delež tako imenovane varstveno-sanacijske sečnje, skupaj po letu 2016 več kot polovica, ta pa prevladuje zadnjih nekaj let. Zajema namreč sekanje in izsekovanje ter pospravilo suhih dreves, ki so jih po besedah Kovača napadle bolezni - na jesenu gliva, na jelši jelševa sušica in pri brestu holandska brestova bolezen - ali pa so bila poškodovana po vetrolomu in podobno.
Skrbnik in upravitelj ne dovoli objave podatka, koliko dreves so
posekali doslej
"Ker omenjene drevesne vrste v njihovih gozdovih prevladujejo, je bil obseg sanacijskih sečenj visok. Ostale so 'odprte' površine, ki pa so jih Zichyjevi sanirali. Vse površine so pogozdene in na vseh površinah se izvajajo potrebna gojitvena in varstvena dela," je še navedel Kovač. Prav zaradi takšnega skrbnega odnosa do gozda je murskosoboška območna enota ZGS v letu 2020 Zichyjeve predlagala za naslov najbolj skrbnega lastnika gozda v Pomurju. Priznanje je prevzel prav Janez Kolenko.
262.121 evrov subvencij
Zaradi poizvedovanja po gospodarjenju tujih lastnikov z vrnjenimi gozdovi je Štefan Kovač poudaril, da si tudi sami prizadevajo za vzpostavitev stika z zainteresirano javnostjo, ki jo skrbi stanje Zichyjevih gozdov. "Morda bi v neposrednem pogovoru lahko zbližali stališča različnih uporabnikov, deležnikov prostora, lastnikov, naravovarstvenikov, sprehajalcev, čebelarjev, lovcev, ribičev, tistih, ki so izgubili kakšne bonitete, in drugih. Gozdovi kar kličejo po pomoči, še posebej po prepotrebni negi mladih gozdov, kot sta obžetev zelišč in odstranjevanje ovijalk s srpom v poletnem obdobju, zato je vsaka prostovoljna aktivnost za dobrobit zdravih in stabilnih gozdov zelo dobrodošla," je še zapisal v odzivu.
Ob pobudi za sodelovanje deležnikov pri skrbi za ohranjanje gozdov denar za to namenja tudi država zaradi pomena gozdov za širše okolje. Lastniki so upravičeni do subvencij za dela, ki so povezana z obnovo gozda, pri čemer se vložek povrne šele čez mnogo let. Država običajno brezplačno priskrbi sadike, seme in zaščitna sredstva, dela pa financira do okoli 40 odstotkov stroškov. Subvencionirana sta sajenje in nega mladja, gošče, letvenjaka in drogovnjaka, za pridobitev subvencije pa se mora lastnik obrniti na Zavod za gozdove, ki usmerja porabo sredstev. Teh pa za vse potrebe nikoli ni dovolj.
Več kot tisoč hektarjev
Rodbini Zichy je bilo vrnjenih več kot tisoč hektarjev gozda. Na Hraščici na območju Gančanov, v velikosti 315 hektarjev, kjer rasteta predvsem hrast in gaber, vmes je rdeči bor in nekaj zelenega bora. Podobne vrste dreves rastejo tudi na območju Ižakovcev, kjer je bilo vrnjenih 54 hektarjev. Na območju katastrskih občin Nedelica, Mala Polana, Črenšovci in Gornja Bistrica je bilo upravičencem vrnjenih 673 hektarjev gozda. V Polanskem logu prevladuje jelša, v nekoliko višjih legah je tudi nekaj jesena. Na območju Gornje Bistrice so obrečni gozdovi, kjer je bilo kar nekaj topolovih nasadov, drugače pa tu rastejo jelša, jesen, brest, hrast in precej tujerodnih invazivnih vrst. V Orlovščku na območju črenšovske občine rastejo jeseni in javorji, nekaj je hrastov in gabrov ter v nižjih legah jelš.
In kolikšne subvencije je država namenila zdajšnjim lastnikom nekoč grofičinih gozdov? V letih od 2017 do 2021 so prejeli za izvedena gojitvena in varstvena dela ter za material (sadike in zaščitna sredstva) skupno 262.121 evrov. Zichyjeve gozdove je prvih sedem let po vrnitvi denacionalizacijskim upravičencem upravljal po pogodbi z lastniki ZGS, vsa dela pa je opravljalo Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota. Po letu 2013 so se lastniki odločili za sklenitev pogodbe z zasebnikom, ki za izvajanje gozdarskih del najema izvajalce.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
