Splošna bolnišnica Murska Sobota: Ali so hitri res prehitevali zelo hitre

Ugotovljene nepravilnosti so sproti odpravili, zagotavljajo. NIJZ o nepravilnostih izvajalcev ni direktno obveščal.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Je šlo za preskakovanje vrst ali za napačno vodene čakalne sezname? 
Natasa Juhnov

Zdravstveni inšpektorat je ob preverjanju ustreznosti vodenja čakalnih seznamov pri izvajalcih zdravstvenih storitev - bolnišnicah, zdravstvenih domovih in koncesionarjih - ugotovil, da v skoraj polovici primerov podatki o čakalnih dobah za posamezno storitev niso resnični ali ažurni, predvsem pa niso usklajeni. Splošna bolnišnica Murska Sobota (SBMS) je med tistimi bolnišnicami, v katerih so v času, ko so preiskave od septembra do decembra potekale, odkrili največ nepravilnosti. V bolnišnici so potrdili, da je pristojni inšpektorat odkril nekaj nepravilnosti, ki pa so jih sproti odpravili. Velik problem pa je, da niso vedeli, da lokalni in centralni sistemi čakalnih vrst sploh niso bili povezani.
Zdravstvena inšpekcija je v SBMS ugotovila neskladja in pomanjkljive podatke na spletni strani in na oglasnih mestih, najbolj očitna so bila pri prehitevanju stopnje nujnosti, in sicer je redni prehitel hitrega, hitri pa zelo hitre. Neskladja so bila pri objavljenih čakalnih vrstah, ki so jih posredovali na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), in dejanskimi čakalnimi dobami, pa tudi glede najkrajših čakalnih dob po posameznih stopnjah nujnosti za vse zdravstvene storitve. Poleg tega je bilo več nepravilnosti pri zapisovanju osebnih imen, strokovnih ali znanstvenih naslovov zdravstvenih delavcev, nazivih zdravstvene storitve in podobnih podatkih.

Nepravilno označeno

V inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno tudi, da pri vseh vrstah zdravstvenih storitev ne sporočajo točnih in ažurnih podatkov o čakalnih dobah in številu vpisanih pacientov. V bolnišnici pojasnjujejo, da je bilo to zaradi želja pacientov, ki so hoteli biti obravnavani pri določenem zdravniku, ali njihove želje za kasnejši termin ali pa medicinske indikacije zdravnika. Želje ali indikacije so bile v čakalne sezname evidentirane v opombah, pooblaščena oseba za vodenje določenega čakalnega seznama pa tega v programu ni pravilno označila, zato so se ti avtomatično prikazovali in evidentirali kot preskoki. Nastala neskladja zdaj redno preverjajo in so bolj pozorni pri vnašanju podatkov na sezname čakajočih, so povedali.
Na vprašanje, zakaj so lahko nastale nepravilnosti, odgovarjajo: "Vzrok za odkrite nepravilnosti je tudi v nepovezanosti lokalnega in centralnega informacijskega sistema. Tako je bilo skoraj 15 tisoč pacientov zaradi nepovezanosti v SBMS čakajočih, niso pa bili hkrati vodeni kot čakajoči v centralnem sistemu eNaročanje v NIJZ." To, da niso povezani, so izvedeli šele od zdravstvene inšpekcije. "Menimo, da je premalo sodelovanja med ustanovami, njihovimi informacijskimi hišami in NIJZ. Tudi inšpektorica je povedala, da NIJZ o morebitnih nepravilnostih direktno obvešča njih in ne izvajalcev, ki bi lahko sproti odpravljali napake," trdijo v SBMS.
Iz bolnišnice so nam še sporočili, da so nepravilnosti odpravljali sproti in zato niso bili kaznovani. Zavedajo pa se odgovornosti, ki jo kot izvajalec zdravstvene dejavnosti imajo z vidika zagotavljanja točnosti in kakovosti podatkov o prvih prostih terminih, ter si prizadevajo za zagotavljanje ažurnih podatkov o prvih prostih oziroma okvirnih terminih, o številu uvrščenih na čakalni seznam in drugih podatkih, ki jih posredujejo v zbirko eNapotnica in eNaročilo.

Zakaj okvirni in ne točni termini

Zanimalo nas je, koliko potem objavljeni prosti termini oziroma okvirni termini na čakalnih seznamih zares držijo. Na to v SBMS odgovarjajo, da okvirni termini držijo. "Pacienta uvrstimo na čakalni seznam, nato pa dobi točen termin, ki ne presega čakalne dobe 120 dni. Ugotovljeno je bilo, da je v SBMS pri zdravstvenih storitvah, kjer je čakalna doba krajša od štirih mesecev (120 dni) in pri katerih ne gre za operativne posege, računalniško tomografijo (CT), magnetno resonanco (MR) in ultrazvočno diagnostiko (UZ), omogočeno naročanje na okvirni, ne pa na točni termin. To neskladje smo pojasnili s tem, da se pri teh okvirnih terminih izvaja triaža napotenih listin ter da je pri posameznih vrstah zdravstvenih storitev zaradi organizacije dela nemogoče napovedati točni termin, ker so posamezne storitve vezane na različne aparature (CT, UZ, MR). Te navedbe so v opombah v sistemu eNaročanje tudi razložene in pojasnjene v objavah na oglasnih deskah in spletnih straneh," so še sporočili iz SBMS.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta