Doslej je bilo v Beltincih že 49 mednarodnih folklornih festivalov, toda letošnjega, jubilejnega, ki je bil napovedan za 17. in 18. julij, zaradi epidemije koronavirusa ni bilo. Organizator, Kulturno-umetniško društvo (KUD) Beltinci, se je namreč zaradi trenutnih razmer odločil, da ga preloži na prihodnje leto.
Enkrat se je festival že prestavil, pove Milan Zrinski, ki je bil dolga leta ena osrednjih osebnosti festivala. In to zaradi osamosvojitvene vojne leta 1991, takrat so ga s konca julija prestavili na september. Zrinski je festivalu zvest prav od njegovega začetka in kot član KUD Beltinci je bil tudi njegov soustvarjalec vse do pred nekaj leti. Takrat je zaradi svojih načel glede ohranjanja in negovanja izvirnosti izročila, avtonomnosti prireditve in pogledov, kaj je dobro za njeno prihodnost, zapustil ekipo in s tem tudi predal voditeljsko vlogo. To je tako na osrednji prireditvi kot na spremljevalnih dogodkih predano opravljal vsaj na štiridesetih festivalih. Zadnjič na 47.
Folklora že leta 1938
Začetki folklorne dejavnosti v Beltincih segajo v leto 1938. Tega leta je namreč Vilko Novak, znani slovenski narodopisni in literarni zgodovinar, s seboj pripeljal mentorja slovenske folklore, Franceta Marolta, ki se je zanimal tudi za prekmurske ljudske pesmi in plese. Marolt je pregovoril domačina Matijo Kavaša, da je ta sestavil prvo plesno skupino in jo tudi vodil do leta 1951, ko jo je prevzel Elemer Szepessy. Ta jo je potem vodil do 30. obletnice, ki so jo obhajali 30. junija 1970, nato pa vodenje zaradi slabega zdravja predal Borisu Žaligu, ki je v skupini že plesal. "Bil je tudi muzikant, saj je igral na harmoniko, in 'šnajder', ki je znal sešiti narodne noše, saj je bil tekstilni inženir," je o njem povedal Zrinski.
Z ustanovitvijo KUD Beltinci oktobra 1969, pobudniki so bili beltinski učitelji, predsednica pa Milica Šadl, so se vanj vključili folklorna skupina, tamburaški ansambel in knjižnica, kar je vse že delovalo, na novo pa so ustanovili pevski zbor in dramsko sekcijo, ki je potem delovala občasno. Folklorna skupina se je že uveljavila tako doma kot v tujini in zagnani člani društva so začutili, da je treba narediti korak naprej. Konec junija 1970 so pripravili srečanje folklornih skupin, nastope, ki so bili pred beltinskim hotelom Zvezda, pa je spremljalo veliko ljudi.
Praznik žetve in mlačve
Že naslednje leto, 29. avgusta 1971, je na mednarodnem srečanju folklornih skupin nastopilo pet skupin, od tega dve čezmejni, potekalo pa je pod geslom Pesem in ples družita narode. Nato jih je bilo sedem in potem vsako leto več. Prvi festivali so bili posvečeni praznovanju žetve in mlačve, zato so jih tudi organizirali zadnje dni avgusta, ko so kmetje, ki so tudi sodelovali pri organizaciji, že pospravili pridelek. V poznejših letih pa se je čas prireditve, ki je postala osrednji dogodek slovenske folklore, premikal v zgodnejši del poletja, predvsem zaradi usklajevanja z drugimi kulturnimi dogodki pa tudi zaradi možnosti sodelovanja tujih skupin, ki so jih pred tem gostili na mednarodnem folklornem festivalu Smotra v Zagrebu.
"Drugi festival je bil v parku, na asfaltnem rokometnem igrišču, a na njem nisem sodeloval, ker sem bil v vojski, sodeloval pa sem na prvi prireditvi. Takrat sem obiskovalcem ponujal pogače, drugi pa pijačo," se spominja Milan. Že takrat je bil namreč dejaven v upravnem odboru društva. Pogače so napekle domačinke, vse delo je bilo vsaj 20 let povsem prostovoljno.
V času, ko so dogodki potekali več dni, je festival privabil od 15 do 20 tisoč obiskovalcev, ob domačinih in ljudeh iz okoliških krajev jih je veliko prišlo tudi z Goričkega, številni pa so bili tudi izseljenci in zdomci, ki so prav za to priložnost načrtovali svoj obisk doma. To so ugotovili takrat, ko so napovedani dogodek enkrat premaknili za nekaj dni in so jim razočarani zdomci pisali pisma, ker so se morali prej vrniti v tujino.
"Po pet tisoč ljudi je spremljalo prireditev in vedno so pričakovali, da jih nekako povežeš z dogajanjem," je svoj pristop pri vodenju predstavil Zrinski. Dogajanje na odru je namreč prepletel z občutki ljudi in trenutnim dogajanjem. "Ko sem jih kot voditelj opazoval z odra, sem videl, da so prišli mladi in stari, in bolj ali manj so bili v prvih vrstah vedno isti obrazi. In dokler je potekal program, niso zapustili svojega mesta. Mislim, da je ta festival bil in bo vedno del potreb človeka. V svojem bistvu vedno praznik žetve in mlačve."
Pomembno se mu prav tako zdi, da so pri organizaciji prireditve oder karseda varovali pred politiko, na osrednjem prireditvenem prostoru pa tudi nikoli niso postavljali miz in stregli pijače. S tem so prireditvi izkazovali spoštovanje, kot ga na svoj način še vedno izkazujejo tudi obiskovalci. Tudi s tem, da so pripravljeni plačati simbolno vstopnino, čeprav bi se temu lahko izognili, kajti dogajanje poteka na prostem.
Jubilejne, 50. izvedbe letos zaradi epidemije ni bilo
