Podobno kot pomurski govedorejci se ponekod s težavami pri prodaji živali srečujejo tudi pomurski prašičerejci. Problematika bo po pričakovanjih poznavalcev postala še bolj pereča v prihajajočih tednih. V Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, ki ga vodi Franc Režonja, so pristojno ministrstvo zato že opozorili, da je stanje nevzdržno. "Težave so velike, saj odkupne cene padajo, v nekaterih primerih pa kmetje sploh ne morejo prodati živali. Te rastejo in postajajo težje, kar je dodatna težava," pravi Režonja, ki dodaja, da obstaja tudi možnost oblikovanja posebne evropske direktive za ta namen.
"Opozarjamo na posledice, ki utegnejo nastati na področju prašičereje in govedoreje v severovzhodnem delu Slovenije, saj so z ustavitvijo odkupa pretrgane verige, živali ostajajo na kmetijah, kar pomeni tudi več stroškov. S tem sta ogroženi prireja domačega govejega in svinjskega mesa, prav tako pridelava mleka. Hkrati opažamo, da počasi že zastaja tudi odkup na področju povrtninarstva, kar je posledica zaprtja šol in drugih javnih zavodov." Zato si po besedah Režonje prizadevajo za neposredno finančno pomoč kmetom prek agencije za kmetijske trge, s tem da mora biti ta pomoč, poudarja, namenjena neposredno kmetom in ne predelovalni industriji.
Panogi grozi propad
Da bo imela epidemija covida-19 hude posledice za slovensko kmetijstvo, opozarja tudi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga. Kot pravi, za zdaj težav še niso imeli, a pričakujejo, da bo v prihodnjih tednih nastal presežek do 3000 prašičev na ravni države, zato opozarja, da bi morali trgovci v večji meri ponujati domače meso. Varga pojasnjuje, da trenutno v Evropi na mesečni ravni nastaja pol milijona ton presežkov svinjskega mesa, kar je posledica ustavitve izvoza iz Nemčije, Belgije in Danske na Kitajsko.
Na pomoč z odlokom
Zaradi upada dohodkov v sektorju prašičjega mesa so na ministrstvu za kmetijstvo pred kratkim pripravili odlok o finančni pomoči prašičerejcem, ki so ga že potrdili tudi na seji vlade. Namen pomoči je ohranitev ekonomske sposobnosti slovenskih rejcev, finančna nadomestila pa bodo dodelili po pravilih de minimis za primarne kmetijske proizvajalce. Po analizi ministrstva pogoje za pridobitev pomoči izpolnjuje 598 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.
Zastoj je nastal zaradi razsajanja afriške prašičje kuge v Evropi in nekaterih primerov domnevnih okužb s koronavirusom v kitajskih mesnopredelovalnih obratih, kamor naj bi virus prišel z evropskim mesom. "Posledica vsega tega je padec cen na borzi in rejci trenutno delamo z izgubo. V času epidemije je cena mesa v Sloveniji padla za več kot 30 odstotkov, tako se je po osmih mesecih solidnih razmer prašičereja spet znašla v veliki krizi. Če ne bodo trgovci začeli prodajati pretežno slovenske svinjine, se panogi bliža konec," meni Varga.
Trenutno dobijo prašičerejci 1,41 evra za kilogram mesa, medtem ko so pred epidemijo dobili 1,93 evra, za pokritje stroškov prireje pa bi morali dobiti 1,60 evra. "Grozi nam še bistveno nižja cena, pa tudi na ravni Evropske unije bodo težave s svinjino. Če se trgovine in potrošniki ne bodo odločili za prodajo oziroma nakup domačih izdelkov, bomo imeli težave. Panoga bo obsojena na propad. Draži se tudi soja, ki je zelo pomembna pri pitanju prašičev."
Ministrstvo napoveduje dodatno pomoč
Država je že napovedala številne načine pomoči kmetijstvu. Med drugim so pred kratkim objavili 3,5 milijona evrov vreden razpis za izredno pomoč malim in srednje velikim podjetjem ter kmetom, ki so doživeli izpad prihodkov zaradi zmanjšanja prodaje javnim zavodom. Kmetijski svetovalec KGZ Branko Kornhauser pravi, da se je za ta razpis že zanimalo več kmetov, vendar je primeren samo za tiste z dopolnilno dejavnostjo, v Pomurju pa naj bi razpisnim pogojem ustrezale samo tri kmetije.
Kljub odkupnim cenam pod ekonomskimi kmetje marsikdaj sploh ne morejo prodati mesa
Kornhauser tudi sam na terenu opaža velike težave kmetov: "Situacija je grozna, nič se ne premika. Za tisto, kar jim uspe prodati, pa so cene zelo nizke." Prav tako je vlada predvidela pomoč kmetijstvu v šestem protikoronskem svežnju. Med drugim bo na voljo ukrep finančnega nadomestila v primeru izpada dohodka zaradi zmanjšanja obsega pridelave, predelave ali prodaje, hkrati bo poenostavljen postopek za pridobitev tega nadomestila.
Kornhauser pravi, da imajo slabe izkušnje iz prvega vala epidemije, ko so kmetje uveljavljali ugodnosti takratnih ukrepov pomoči kmetijstvu. Dokazati so morali 25-odstotni upad prometa, zdaj pa bo treba dokazati kar 30-odstotni upad. "Poleg tega recimo govedorejci, ki so dobili ta denar, niso bili upravičeni do sto evrov subvencije po glavi živine. Povprečna kmetija je takrat dobila le okoli 900 evrov pomoči. Prav tako se bojim, kako bodo kmetje sploh dokazali upad prihodkov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
