Terme kot stranska korist energetskih dogovorov?

Majda Horvat, Vestnik
08.11.2019 16:19

Kaj imajo skupnega plinovod, daljnovod in Terme Lendava. Madžarska pričakuje, da bo Slovenija končno zgradila daljnovod do Pinc

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prodaja Term Lendava madžarskemu skladu bo sklenjena predvidoma do konca leta.
Nataša Juhnov

Madžarska krepi svoj položaj v Evropi in v tej luči je treba videti tudi nedavni obisk slovenskega premierja Marjana Šarca pri madžarskem predsedniku Viktorju Orbanu. Povedano je bilo, da sta se predsednika pogovarjala o migracijah in drugih aktualnih temah, pa tudi o gospodarskem in kulturnem sodelovanju in ukrepih za podporo manjšinama na obeh straneh meje, manj pozornosti pa je bila deležna informacija, da so pogovori tekli tudi o nedokončanih čezmejnih infrastrukturnih projektih.

Orban o cesti in železnici

Orban je napovedal, da bo Madžarska do konca leta zgradila zadnji odsek avtoceste do slovenske meje in da se pripravlja za gradnjo železniške proge med Zalaegerszegom, Redicsem in Lendavo, Šarec pa o infrastrukturnih temah vsaj javno ni povedal ničesar. Kaj Madžarska sploh pričakuje (v zameno) od Slovenije?

V hrvaškem šahu

Gradnjo daljnovoda so sosednje države začele načrtovati že pred 20 leti. Madžarska in Hrvaška sta se povezali že pred letom 2006, Slovenija pa kljub številnim podpisanim dogovorom te povezave še vedno ni vzpostavila. Madžarska je tako edina sosednja država, s katero Slovenija nima povezanega električnega omrežja. Družba Eles je za izvedbo tega projekta letos pridobila 50 milijonov evrov iz evropskih virov, lani pa je padla tudi velika prepreka, saj je bil sklenjen dogovor, da bo del daljnovoda pri Hotizi zgradila Hrvaška. Tu namreč v dolžini dveh kilometrov (celoten daljnovod je dolg 80 kilometrov) poteka prek hrvaškega katastrskega območja.
Kljub temu še vedno ni jasno, kdaj natančno se bo gradnja začela. Iz Elesa so nam sporočili, da se bodo dela začela predvidoma v začetku leta 2020, odvisno od poteka javnih naročil za gradnjo in dobavo opreme. Toda Hrvaška za del daljnovoda pri Hotizi še ni izdala gradbenega dovoljenja. S tem seveda drži v šahu tako Slovenijo kot Madžarsko.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta