V Murski Soboti namesto vodarne pokriti bazen?

Pomurje je zaradi izvirov termalne vode bogato z vodnimi površinami za prostočasne in zdravstvene dejavnosti. Te so večinoma znotraj bazenskih kompleksov kopališč in zdravilišč v regiji, ob tem pa pokrajina premore samo en manjši pokriti plavalni bazen, namenjen rekreativnemu plavanju, ta je v Radencih.

O gradnji pokritega plavalnega bazena se zato v Murski Soboti govori že dlje časa, objekt regijska prestolnica potrebuje, saj bi omogočil nadaljnji razvoj plavalnega športa, lahko bi ga uporabljali učenci osnovnih in srednjih šol v mestu, občanom pa bi pozimi omogočil rekreacijo, ki je, kot je možno videti med delovanjem letnega mestnega kopališča, vedno bolj priljubljena tudi med starejšimi. Za gradnjo bazena si že od prve predvolilne kampanje, preden je prevzel vodenje občine, prizadeva tudi soboški župan Aleksander Jevšek, a takšnega projekta mestna občina sama finančno ne zmore. Ker mestni svetniki niso potrdili sprememb občinskega podrobnega prostorskega načrta za vodarno, ki so jo nameravali zgraditi v sklopu projekta nadgradnje vodovoda sistema B na območju nekdanje Vrtnarije, želi zdaj občina, kot pojasnjuje Jevšek, v ta prostor umestiti druge vsebine, med katerimi je tudi pokriti plavalni bazen. V ta namen pripravljajo nove spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Računajo na denar iz več virov

Glede možnosti za pridobitev denarja Jevšek pravi, da je gradnja bazena že uvrščena v načrt za okrevanje, občine so gradivo o projektih že lani poslale ministrstvu za gospodarstvo. Bazen bi bil del ureditve športnega centra Fazanerija, ki je tudi v naboru prioritetnih projektov vlade za zagon gospodarstva po epidemiji. Predvidena vrednost investicije, ki naj bi se začela izvajati do konca leta 2022, zajema pa tudi prenovo nogometnega stadiona, je 26 milijonov evrov. "S sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta želimo omogočiti investicijo tudi na drugi strani Kopališke ulice." V preteklosti je občina iskala možnosti, da bi za projekt našla zasebnega investitorja, a Jevšek meni, da bi bilo to danes težko.

"Gre za investicije, ki ne prinašajo denarja, ne poznam niti enega primera bazena v Sloveniji, ki bi ustvarjal dobiček. Gre za splošnokoristen objekt, ki je potem tudi na plečih lokalne skupnosti." Jevšek še poudarja, da bo v drugi polovici leta sprejet operativni program za naslednjo finančno perspektivo, zato iščejo sredstva za projekt tudi znotraj celostnih teritorialnih naložb. O višini sredstev, ki bodo na razpolago mestnim občinam, je za zdaj po njegovih besedah še težko govoriti, si pa v soboški občini obetajo okoli deset milijonov evrov, torej podoben znesek kot v aktualni perspektivi. Lahko bi šlo tudi za kombinacijo sredstev iz več virov, dodaja Jevšek.

Poslušali bodo stroko

Predstavniki občine so si pred leti že ogledali primera dobre prakse gradnje športnih bazenskih kompleksov v Gradcu in Györu, a Jevšek pravi, da bo način izvedbe, če ta bo, povezan s količino razpoložljivih sredstev. Več bo znano takrat, ko se bodo začeli konkretno pogovarjati o tej investiciji.

Za gradnjo pokritega 50-metrskega olimpijskega bazena bi po besedah Jevška investicija stala od sedem do deset milijonov evrov, pri gradnji 25-metrskega bazena pa bi bil lahko znesek za polovico manjši. "Vsekakor se bomo pogovarjali s strokovnjaki na tem področju, tistimi, ki se v regiji ukvarjajo s poučevanjem in treniranjem plavanja. Tako bomo pri izvedbi projekta izhajali tudi iz tega, kaj potrebujejo."