V glavni soboški ulici, današnji Slovenski ulici, so pred drugo svetovno vojno živeli in s svojimi trgovinami ali dejavnostmi delovali mnogi Judi in se zbirali v sinagogi v bližnji Lendavski ulici. Po vojni se je le peščica soboških Judov vrnila na svoje domove in v ulice tega mesta, sinagoge pa danes ni več. Da bi obudili spomin na to skupnost, je vzdolž Slovenske ulice na ogled razstava Arhitekturne oblike - Sinagogi Lipóta Baumhorna v Szegedu in Murski Soboti. Postavljenih je 26 panojev, večina (20) jih predstavlja delo tega arhitekta, enega vodilnih snovalcev sinagog svojega časa v Evropi, med katerim je bila tudi soboška v neološkem stilu. Preostalih šest panojev prikazuje judovsko skupnost v Murski Soboti.
Izkazati so hoteli spoštovanje
Razstavo je zasnovala umetnostna zgodovinarka Agnes Ivett Oszko iz Madžarskega arhitekturnega muzeja in Dokumentacijskega centra spomeniškega varstva v Budimpešti. Potujoča razstava, ki govori o delu arhitekta Baumhorna, je bila posebej prilagojena za Mursko Soboto. Del o judovski skupnosti so pripravili v Pomurskem muzeju Murska Sobota, usklajevanje z avtorico in prenos je v okviru projekta Rediscover koordiniral Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, sodelovali pa sta še Mestna občina Murska Sobota in Judovska verska skupnost v Szegedu.
Lani je bila 160. obletnica rojstva arhitekta Lipota Baumhorna (1860-1932), ki je ustvarjal v svoji vili v Budimpešti in pustil pečat tako v sakralni kot v prosvetni arhitekturi na širšem območju nekdanje Madžarske. Bil je najplodnejši evropski arhitekt sinagog, projektiral je 26 judovskih templjev, eno sinagogo, žal že porušeno, tudi v Murski Soboti. Kuratorka razstave Agnes Ivett Oszko se že dve desetletji posveča arhitekturi 19. in 20. stoletja, posebno arhitekturi sinagog in delu Baumhorna. Najprej monumentalni sinagogi v Szegedu, kasneje pa se je posvetila še preostalim sinagogam tega arhitekta. Na to temo je tudi doktorirala in napisala monografijo, v sodelovanju z drugimi ustanovami pa je nastala razstava, ki govori o delu arhitekta Baumhorna in potuje po evropskih mestih, kjer so ali še stojijo sinagoge, ki jih je zasnoval. Z murskosoboško razstavo pa so želeli, pravi avtorica, izkazati tudi spoštovanje tukajšnji judovski skupnosti.
Od postavitve do rušitve soboške sinagoge
Judovska verska občina je pobudo za gradnjo sinagoge v Murski Soboti dala leta 1897, potem ko je oblast odredila rušenje molilnice, ki je bila v slabem stanju in neprimerna za uporabo. V tistem času je bilo v Prekmurju več kot tisoč Judov, približno tretjina v Murski Soboti. Prvi judovski tempelj v Lendavski ulici je stal že leta 1853. Za projektiranje nove sinagoge je skupnost zaprosila priznanega arhitekta Baumhorna, načrte jim je poslal konec marca 1907, temeljni kamen pa so položili že 21. maja in ob tem vzidali steklen valj z dokumentom o zgodovini gradnje. Sinagogo so namenu predali 31. avgusta 1908, na slovesnosti pa je potekala tudi inavguracija novega rabina Alberta Schweigerja.
Majhna, a izjemno lepa sinagoga je lahko sprejela okrog 300 oseb, kar je bilo dovolj za tukajšnjo judovsko skupnost. "Nastala je v četrtem ustvarjalnem obdobju Baumhorna, ki je trajalo med letoma 1905 in 1914, na zgradbi pa lahko prepoznamo tipične poteze njegovega takratnega sloga. Ko je snoval soboško sinagogo, je imel za oblikovanje obrednega prostora že preizkušene rešitve. Osrednji, kvadratni molitveni prostor je bil običajno velik 15 krat 15 metrov, na vzhodni strani je stala sveta skrinja za shranjevanje tore, do katere se je lahko dostopalo z majhne ploščadi. V skladu z izročilom neološke verske skupnosti je na tej ploščadi bila tudi bima, prostor za branje tore. Z zahodne strani pa sta se k molitvenemu prostoru z ravnim stropom priključevala predprostor in stopnišče, ki je vodilo na žensko galerijo. Ker je bila načrtovana za majhno mesto, stavba ni imela kupole in stopniščnih stolpov, kot so imele večje sinagoge v drugih mestih. Imela je značilen poznozgodovinski neorenesančni slog, okna s perzijskimi oboki pa so dajala orientalski pridih," razloži avtorica.
Namenu je služila do druge svetovne vojne, 26. aprila 1944 pa so v sinagogi zbrali soboške Jude in jih od tu poslali v taborišča smrti. Med vojno so sinagogo uporabljali tudi za skladišče, po vojni pa se judovska verska skupnost zaradi premajhnega števila članov v Murski Soboti in tudi drugod v Prekmurju ni več formirala.
Po sinagogi s 3D-očali
Čeprav je minilo že 67 let, odkar so porušili murskosoboško sinagogo, ostaja močno v zavesti Sobočanov. Ena večjih napak, ki se je zgodila v mestu z rušenjem te izjemne stavbe, se ne da popraviti, sinagoga se ne da obnoviti, jo pa na nek način v okviru projekta Rediscover skušajo simbolično postaviti nazaj na njeno mesto. Pripravlja se digitalna aplikacija za vizualizacijo 3D-modela, ki bo z očali za navidezno resničnost omogočila interakcijo oziroma premikanje po rekonstrukciji sinagoge. Tako bomo lahko doživeli veličastnost sakralnega prostora tako v mestnem kontekstu kot v njeni notranjosti. Že v ulično razstavo pa je vključena rekonstrukcija soboške sinagoge, ki jo je pripravila Anna Neuhauser, študentka arhitekture na Tehniški univerzi na Dunaju, kot del svoje magistrske naloge.
Rekonstrukcija je bila narejena na podlagi tlorisov pritličja in nadstropja, ki so se ohranili v arhivu, ter fotografij gradnje in rušitve. Oporna točka za določitev velikosti so bile tudi dimenzije klopi, ki so stale v pritličju, in lesenih vrat. Vidne bodo prav tako podrobnosti v notranjosti sinagoge, o katerih ni ohranjena nobena fotografija. Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko danes s pomočjo sodobne tehnologije oživijo celo barvo zunanjosti in notranjosti stavbe. Vizualizacija s pomočjo 3D-očal bo na voljo že konec maja ali v začetku junija. Očala si bo možno nadeti na treh točkah, v Hranilnici prekmurskih dobrot v središču mesta, v Pomurskem muzeju Murska Sobota in v paviljonu Expano.
Tu, kjer so nekoč živeli Judje
Na šestih panojih, za katere je vsebino sestavila višja kustodinja Mateja Huber, pa je predstavljena judovska skupnost v Murski Soboti. Sobota je bila do druge polovice 19. stoletja podeželsko mestece. K temu, da se je razvila v upravno, gospodarsko in kulturno središče, so pripomogli tudi Judi oziroma Židi, kot so jim rekli v Prekmurju. S svojimi dejavnostmi in aktivnostmi so pospešili gospodarski razvoj mesta in pokrajine. S samostojnim rabinatom od leta 1852, ustanovitvijo judovske verske občine leta 1903 in ustanovitvijo raznih društev so prispevali tudi k verski in družbeni raznolikosti.
Panoji predstavljajo zgodovinski pregled življenja Judov pri nas, priseljevanje Judov v Mursko Soboto in Prekmurje na začetku 18. stoletja. Spoznamo, kako je na tem območju v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja živela največja judovska skupnost na ozemlju današnje Slovenije ter zaton judovske populacije, kar je bila posledica preganjanja Judov in je dosegla vrh s holokavstom v drugi svetovni vojni. V taboriščih smrti je umrlo 85 odstotkov prekmurske judovske populacije, vrnilo pa se jih je 65, od tega 26 murskosoboških.
Soboški Judi so se ukvarjali s trgovino, tudi z gostinstvom, mesarstvom, šiviljstvom, z brivsko obrtjo, tiskarstvom in kmetijstvom. Prva trgovina judovskih lastnikov v Murski Soboti je bila veletrgovina Ascher in sin, ustanovljena leta 1855. Do leta 1890 se je število trgovin v Murski Soboti povečalo na 16 in vse razen ene so imele judovske lastnike. Z Judi v Prekmurju je povezana tudi tiskarska dejavnost. Predstavljenih je nekaj pomembnih judovskih družin in posameznikov ter njihove hiše in spominska znamenja judovstvu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
