Mestna občina Murska Sobota se še vedno spopada s slabim zrakom, v katerem je večkrat presežena mejna vrednost prašnih delcev (PM10). O tej problematiki so razpravljali tudi na okrogli mizi, ki jo je pripravil pomurski odbor Levice. Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, da imajo PM10 in še manjši delci negativen vpliv na srce in ožilje ter dihala. "Najmanjši delci, ki prehajajo v kri, potujejo po telesu in povzročajo negativne učinke na vseh organih. Tudi pri otrocih z astmo lahko ob visokih koncentracijah sprožajo astmatične napade. Dokazana je tudi njihova rakotvornost." Pri tem se opira na podatke iz mednarodnih študij, pri čemer ni dokazov o tem, da bi bilo konkretno v Murski Soboti zaradi onesnaženosti zraka večje število s tem povezanih bolezni. "Glede na to, da so tudi v Pomurju koncentracije take, lahko pričakujemo, da so posledice podobne." Kot še pojasni, je mejna vrednost 50 mikrogramov na kubični meter zraka, po zakonodaji je lahko v enem letu 35 dni s preseganji mejne vrednosti, ki same po sebi še niso zagotovilo, da dihamo varen zrak. "Tudi pri nižjih vrednostih so učinki onesnaženega zraka škodljivi." V letih 2016 in 2017 je bilo po besedah Poharjeve v Murski Soboti teh preseganj več kot 45 dni, dnevne povprečne vrednosti pa so takrat znašale od 70 do 80 mikrogramov.
Poraba drv za ogrevanje večja
Jože Jurša z ministrstva za okolje in prostor pojasnjuje, da so za dve tretjini PM10 delcev krive majhne kurilne naprave, tretjina jih nastane v prometu zaradi vozil z zastarelimi motorji. Pri tem je pomembno tudi to, da si lastniki starejših kurilnih naprav težko privoščijo investicijo v sodobno kurilno napravo. Strokovnjak za učinkovito rabo energije Stojan Habjanič pravi, da na onesnaženost zraka v Murski Soboti poleg lege vpliva še struktura mesta, v katerem je veliko individualnih hiš. Pri tem prihaja do večje onesnaženosti tudi zaradi uporabe preveč vlažnih polen, zaradi tega Habjanič svetuje, da tisti, ki se ogrevajo s pomočjo drv, te kupujejo na zalogo in vedno uporabljajo starejša ter bolj suha drva, s čimer bodo dosegli tudi večji izkoristek.
Težko si privoščijo investicijo v sodobno kurilno napravo
Najbolj kritično pozimi
Vodja oddelka za okolje in prostor na Mestni občini Murska Sobota Angelca Dokl Mir pojasni, da je občina že leta 2013 sprejela odlok o načrtu za kakovost zraka na območju občine, ki so ga obnovili leta 2017, saj vmes niso uspeli s prizadevanji, da ne bi več bilo preseganj mejnih vrednosti onesnaženosti. Kot poudarja, je onesnaženost s prašnimi delci najbolj kritična pozimi. "V letu 2018 je prišlo do preseganja večkrat februarja in marca, ne pa tudi januarja, ki je bil zelo topel, zaradi česar se je manj kurilo, kar je dokaz, da kurišča prispevajo k onesnaženem zraku." V mestu so v preteklih letih pristopili tudi k energetski sanaciji javnih stavb, uvedli mestni avtobus Sobočanec in možnost izposoje koles. To je samo nekaj ukrepov, s katerimi želijo posledično izboljšati kakovost zraka. "Eden od ukrepov je tudi omejevanje hitrosti vožnje, čeprav smo zaradi tega deležni številnih kritik," pravi Dokl Mirova. V občini je bil pred leti aktualen tudi projekt širitve sistema daljinskega ogrevanja in izkoriščanja geotermalne energije, katere potencial je v Murski Soboti po mnenju strokovnjakov takšen, da bi lahko z njo ogrevali 2000 stanovanj. Dokl Mirova pravi, da se občina temu projektu še ni odpovedala, a da so potrebna vlaganja v tem trenutku previsoka.
