Epidemiološke razmere po državi se le postopoma umirjajo. V pomurski regiji, kjer je več kot 200 aktivnih okužb v občinah Murska Sobota in Beltinci, z nekaj več kot sto aktivnimi okužbami v posamezni občini pa jima sledijo občine Gornja Radgona, Lendava, Puconci in Rogašovci, je po zadnjih podatkih zaznati rahel padec pri 14-dnevni incidenci okužb. Čeprav so bile še v torek napovedi bolj črnoglede in bi lahko regija (ki ima 1448 okužb na 100.000 prebivalcev) po rasti števila okužb prehitela gorenjsko regijo in se s tem z drugega mesta pomaknila na kar prvo, se stanje začenja umirjati. Kljub temu ostajajo ključna žarišča domovi za starejše (DSO), kjer se soočajo tako s pomanjkanjem kadra kot tudi z zapleti pri nabavi zaščitne opreme.
"Naši svojci že dva meseca nimajo možnosti obiskov in izhodov. Razmere so veliko hujše kot v zaporu. Zapornikom namreč vsak dan pripadata dve uri sprehoda na svežem zraku, našim na srečo še pokretnim svojcem pa ne, saj jih že skorajda mesec dni ne izpustijo iz sob. Tja jim prinašajo tudi zdravila in hrano," je povedal Milan Skledar, ki ima v Domu Janka Škrabana Beltinci očeta Franca Skledarja. V začetku tega tedna so ga premestili v tako imenovano sivo cono, saj naj bi bil njegov sostanovalec okužen. Več o stanju v domu je želel v telefonskem pogovoru izvedeti od direktorja Huga Maučeca, a je ta, kot pravi, po pol minute pogovor prekinil. Skledar dodaja, da so svojci že dva meseca odrezani od vseh informacij. "Zagotovo bom brskal dalje, saj ne vem, kaj skrivajo in zakaj," je odločen. Po pojasnila se je obrnil tudi na NIJZ, vendar odgovorov na vprašanja o uvedenih ukrepih in stanju v domu še ni dobil.
Namesto direktorja občina
Uradne informacije o stanju v domu smo od direktorja Maučeca skušali pridobiti tudi mi, vendar se ni oglasi na telefon niti nam ni odgovoril na pisno zastavljena vprašanja. Te dni naj bi bilo v domu po neuradnih, a zanesljivih informacijah okuženih 32 stanovalcev in več kot deset zaposlenih, zato naj bi jim primanjkovalo kadra. O pojavu žarišča v domu starostnikov je javnost obvestila tudi Občina Beltinci. "Situacija je trenutno pod strokovnim nadzorom, pristojni smo v nenehnem stiku s pristojnimi službami NIJZ. Razmere se spremljajo ažurno, situacija se počasi umirja," so zapisali v sporočilu. Naš sogovornik se s svojim očetom sliši vsak dan, saj uporabljata mobilni telefon, na daleč pa sta se videla v nedeljo, 1. novembra. "Jaz sem stal čim bližje stavbi, oče pa me je gledal z okna."Obiski so v domu prepovedani od 9. septembra. V obvestilu, objavljenem na spletni strani doma, je bilo takrat zapisano, da bo dom do preklica zaprt za obiskovalce zaradi ponovnega poslabšanja epidemiološke slike v okolju in s tem povečanega tveganja za okužbo, čeprav takrat v domu še ni bilo okužb s koronavirusom. Prva se je pojavila 10. oktobra, ko so v sporočilu javnost obvestili, da je bila pri eni izmed zaposlenih potrjena okužba in da je po protokolu takoj stekel proces testiranja vseh zaposlenih in stanovalcev. Rezultati so bili takrat negativni. Od takrat pa uradnih informacij nismo mogli pridobiti.
Da je zdravstvena oskrba stanovalcev v domovih za starejše dobro vzpostavljena, pri socialni oskrbi pa smo popolnoma pogrnili, pravijo v domu starejših v Kuzmi. "Ljudje tu hirajo in postajajo psihično bolni. Ne upam soditi, ali je prav ljudi tako izolirati ali ne, vem pa, da se je nam, ki to stisko doživljamo neposredno s stanovalci, svet v tem času ustavil," pravi strokovna direktorica Melita Ficko. Tudi pri njih se že nekaj časa spopadajo z okužbami tako pri stanovalcih kot zaposlenih. "Veste, kaj me je najbolj prizadelo, ko se je v domu prvič pojavila okužba? Da smo morali s sten na hodnikih doma in v skupnih prostorih odstraniti vse slike, okraske. Da smo morali stanovalcem iz sob odnesti osebne stvari in jih zapakirati v kartonsko škatlo. Vse to jim je dajalo občutek življenja in veselja. To so trenutki, ko ostaneš brez besed," pove Fickova.
Rešuje jih solidarnost
"Ko smo dobili informacijo o prvi potrjeni okužbi, je bil šok. Največji problem je bil, da še nismo natančno vedeli, kdo je okužen in kdo ni. Najbolj kruto je bilo čakanje na rezultate testiranj. Vsakih nekaj ur smo dobivali informacije o novih okužbah, selili ljudi sem ter tja ... Prepričana sem, da smo si v tisti norišnici naredili več škode kot koristi, saj so se tako prenašale tudi okužbe," pripoveduje direktorica Jožica Baša. Prvemu šoku je sledil še drugi, ko so se okužbe pojavile tudi pri zaposlenih. "Naenkrat se zgodi, da nimaš več nikogar, ki bi delal. Tudi naš vodja zdravstvene nege, za katerega smo upali, da se ne bo okužil, je bil pozitiven. Če bi se takrat odločil, da ne bo delal in bo šel v karanteno, ne vem, kako bi delali naprej," je dodala.
Zaradi okužb pri zaposlenih in pomanjkanja kadra so v rdeči coni delali tudi okuženi zaposleni, ki niso kazali simptomov bolezni. "Najbolj črn scenarij, ki sem se ga bal, je bil, da bi se okužila oba z mojo namestnico. To se je tudi zgodilo. Vendar sem vedel, da bom v dosti večjo pomoč, če bom tu v svoji pisarni in vodil delo, kot pa če bi sedel doma in čakal, da bo rezultat ponovnega testa negativen. Vsi smo bili zmedeni. Včasih se je bilo treba ustaviti, umiriti, premisliti in potem delati naprej," je povedal Goran Gjergjek, vodja zdravstvene nege v domu. O prvih rezultatih testiranja so obvestili vse pristojne institucije, za pomoč zaprosili tudi regijsko koordinatorico zdravstvene nege Marijo Kohek iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, nato pa skušali z razpoložljivimi delavci in opremo normalno opravljati delo v vseh conah. Na pomoč so jim priskočili zunanji zdravstveni delavci, za kar so jim izredno hvaležni.
Ključnega pomena je bilo, da so vsi zaposleni stopili skupaj. "Mi trije z Jožico in Goranom smo en tak trikotnik, ki zelo dobro sodeluje. Veliko časa smo se pogovarjali in tuhtali, kako naprej. Nikoli pa se nismo spraševali, ali bomo ostali v domu dolgo v noč in urejali stvari, saj nam je bilo to samoumevno. Stiska je namreč neverjetna. Pritiski medijev, okolice, večino ljudi je zanimalo samo število okuženih in mrtvih. Nihče se ni vprašal, kaj vse se za temi številkami dogaja, kakšna je situacija v ozadju. Ne vem, koliko ljudi razume zgodbe, ki se dogajajo za našimi zaprtimi vrati, kaj vse tu doživljamo," razmišlja Fickova. Na delo je z Baševo prihajala in odhajala v temi, samo da bi bile tudi z njuno pomočjo razmere čim prej pod kontrolo. "Zaposleni so delali po dvanajst ur, bili so izmučeni. Nismo vedeli, ali bodo zmogli še en dan priti na delo. Dva tedna smo res komaj shajali, ravno v takšnih trenutkih pa je celotna ekipa odigra glavno vlogo," poudari strokovna direktorica.
Stanovalci dogajanje različno sprejemajo. Tisti, ki so bili vajeni samotarskega načina življenja in so že prej veliko časa preživeli v sobah, so vse sprejeli nekoliko lažje. Večji problem je bil pri stanovalcih, ki so bolj družabni in so imeli tudi več obiskov svojcev ali prijateljev. "Njim smo stvari razložili večkrat, bolj podrobno, pogovorom smo namenili veliko časa. Hvala bogu, smo imeli ogromno podpore tudi od svojcev, ki so nas spodbujali, nam pisali, naj potrpimo še malo in zdržimo, saj bo kmalu konec. Stanovalcem še vedno vsak dan pravimo, naj zdržijo še en dan, vendar se nam zdi, da se to res že dolgo vleče," pravi direktorica.
Lahko le strmijo skozi okno
Kot so poudarili sogovorniki, omejevanje stikov marsikoga najbolj prizadene. "Stanovalci lahko 14 dni in več samo gledajo skozi okno, z nikomer se ne smejo pogovarjati, ne smejo niti stopiti na hodnik. Te stvari bi se morale bistveno spremeniti, saj virus jutri ne bo odšel, mi pa moramo razmišljati, kako bomo to reševali v prihodnje," razmišlja Baševa.
Pomurje je na lestvici pojavnosti covida-19 druga regija, takoj za Gorenjsko
Poleg pomanjkanja socialne oskrbe je problem tudi v nabavi zaščitne opreme. Ministrstvo za zdravje je namreč tudi domovom naložilo, naj si zagotovijo osebno varovalno opremo vsaj za en mesec. V Domu Kuzma so si jo zagotovili za delo v primeru pojava okužbe pri desetih odstotkih stanovalcev, zgodilo se jim je, da so imeli okuženih več kot polovico. Kot pojasnjujejo zaposleni, se razmere v zadnjih dneh le nekoliko umirjajo. Od 40 testiranih stanovalcev jih je dvanajst pozitivnih, prav tako ima potrjeno okužbo dvanajst zaposlenih. "Zaposleni v domovih smo v takšnih situacijah res umetniki. Niti se ne zavedamo, kaj vse smo v teh časih sposobni narediti in to tudi preživeti," je še dodala strokovna direktorica.
V večini domov molčijo
V večini drugih domov za starejše so s podatki in pojasnili zelo skopi. Iz Senecure Radenci so sporočili, da imajo od skupno 176 stanovalcev 27 okuženih, prav tako je okuženih 18 zaposlenih od 94. Trije okuženi stanovalci so na zdravljenju v bolnišnici. Drugih informacij nam niso želeli dati, tudi ne v Domu starejših Rakičan, ki ima novo žarišče v enoti Elizabeta pri Svetem Juriju. Po zadnjih rezultatih testiranj imajo okuženih 39 stanovalcev in devet zaposlenih, štirje okuženi stanovalci so v bolnišnici, o čemer je direktor Zoran Hoblaj medije obvestil v elektronskem sporočilu.
V Centru starejših Murska Sobota, drugi enoti doma, so okuženi štirje stanovalci, eden je v bolnišnici, izvidi testiranj zaposlenih so negativni. V matični enoti v Rakičanu je okuženih 15 stanovalcev, eden je v bolnišnici, okuženih je še šest zaposlenih in trije zaposleni v službi pomoči na domu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
